Page 69 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 69
ska krajina Gropade v okviru
ustnega izročila na Krasu in širše
Katja Hrobat Virloget in Petra Kavrečič
Okraškem mitskem izročilu je bilo že precej napisanega (primer Hrobat, 2010a;
Čok, 2012; Pleterski, 2014, in številni članki), zato ga bova tokrat obravnavali le iz-
hajajoč iz novih terenskih raziskav v Gropadi na tržaškem Krasu. Medtem ko po
raziskanosti na Krasu izstopa nekaj vasi z zelo bogato folklorno, mitsko in kultno tradicijo,
kot so Rodik, Lokev, Prelože, so bili iz drugih vasi poznani le posamezni zanimivi elementi.
Tako je bilo zadnjih nekaj let splošno znano, da naj bi Gropajci poznali nek zdravilni hrast.
Izročilo je postalo bolj poznano po objavi povedk Jasne Majde Peršolja (2005) v sodelova-
nju z učenci osnovnih šol iz Bazovice, Gropade in Padrič. Pozornost je pred kratkim zbu-
dil tudi Kačji grič s kresi in povedkami o kačah ter t. i. mrtva počivala (Hrobat, 2010a, 91,
111). Zaradi potenciala, ki ga je Gropada predstavljala s posameznimi zanimivimi mitskimi
izročili, smo se v okviru projekta »LIVING LANDSCAPE« odločili, da preverimo doslej
poznano izročilo in raziščemo, ali obstaja še kaj zanimivega, kar bi nakazovalo neko širšo
strukturo mitske krajine. Terenska raziskava ni potrdila nekaterih objavljenih povedk na
primeru Kačjega griča, prinesla pa je nekaj novosti, ki jih je mogoče umestiti v širši okvir
mitskega izročila na Krasu in širše.
Gropada velja za eno najstarejših vasi na tržaškem Krasu, saj naj bi se v pisnih do-
kumentih prvič omenjala na začetku 12. stoletja v povezavi s tržaško rodbino Bonomo, ki
naj bi na tem ozemlju imela vinograde. Prebivalci vasi naj bi bili zabeleženi konec 13. sto-
letja, ko je bila vas v lasti tržaškega škofa. Kasneje je Gropada pripadala tržaškim grofom.
Po zapisih Irenea della Croce v delu o zgodovini Trsta naj bi konec 17. stoletja na tržaškem
ozemlju, in sicer na Opčinah, v Trebčah in v Gropadi, prebivali tudi Čiči (della Croce, 1698,
334). Po popisu iz leta 1777–78 je Gropada imela 112 prebivalcev (Kalc, 2004, 138), v 21.
stoletju jih ni veliko več, in sicer jih ima po dostopnem popisu prebivalstva iz leta 2011 270
(http://www.portaleabruzzo.com/nav/tabfrazioni.asp?id=3565#fragment-3, pridobljeno
26. 3. 2015). Med večinskim slovenskim prebivalstvom je od konca druge svetovne vojne
(istrski optanti) in tudi v zadnjih letih moč opaziti priseljevanje italijanskega prebivalstva.
Mitska krajina v Gropadi
Kljub širši raziskavi o vseh ledinskih imenih v Gropadi bova v članku predstavili le tista le-
dinska imena, na katera se navezuje zanimivo mitsko izročilo.
mitska krajina gropade v okviru ustnega izročila na krasu in širše 69
ustnega izročila na Krasu in širše
Katja Hrobat Virloget in Petra Kavrečič
Okraškem mitskem izročilu je bilo že precej napisanega (primer Hrobat, 2010a;
Čok, 2012; Pleterski, 2014, in številni članki), zato ga bova tokrat obravnavali le iz-
hajajoč iz novih terenskih raziskav v Gropadi na tržaškem Krasu. Medtem ko po
raziskanosti na Krasu izstopa nekaj vasi z zelo bogato folklorno, mitsko in kultno tradicijo,
kot so Rodik, Lokev, Prelože, so bili iz drugih vasi poznani le posamezni zanimivi elementi.
Tako je bilo zadnjih nekaj let splošno znano, da naj bi Gropajci poznali nek zdravilni hrast.
Izročilo je postalo bolj poznano po objavi povedk Jasne Majde Peršolja (2005) v sodelova-
nju z učenci osnovnih šol iz Bazovice, Gropade in Padrič. Pozornost je pred kratkim zbu-
dil tudi Kačji grič s kresi in povedkami o kačah ter t. i. mrtva počivala (Hrobat, 2010a, 91,
111). Zaradi potenciala, ki ga je Gropada predstavljala s posameznimi zanimivimi mitskimi
izročili, smo se v okviru projekta »LIVING LANDSCAPE« odločili, da preverimo doslej
poznano izročilo in raziščemo, ali obstaja še kaj zanimivega, kar bi nakazovalo neko širšo
strukturo mitske krajine. Terenska raziskava ni potrdila nekaterih objavljenih povedk na
primeru Kačjega griča, prinesla pa je nekaj novosti, ki jih je mogoče umestiti v širši okvir
mitskega izročila na Krasu in širše.
Gropada velja za eno najstarejših vasi na tržaškem Krasu, saj naj bi se v pisnih do-
kumentih prvič omenjala na začetku 12. stoletja v povezavi s tržaško rodbino Bonomo, ki
naj bi na tem ozemlju imela vinograde. Prebivalci vasi naj bi bili zabeleženi konec 13. sto-
letja, ko je bila vas v lasti tržaškega škofa. Kasneje je Gropada pripadala tržaškim grofom.
Po zapisih Irenea della Croce v delu o zgodovini Trsta naj bi konec 17. stoletja na tržaškem
ozemlju, in sicer na Opčinah, v Trebčah in v Gropadi, prebivali tudi Čiči (della Croce, 1698,
334). Po popisu iz leta 1777–78 je Gropada imela 112 prebivalcev (Kalc, 2004, 138), v 21.
stoletju jih ni veliko več, in sicer jih ima po dostopnem popisu prebivalstva iz leta 2011 270
(http://www.portaleabruzzo.com/nav/tabfrazioni.asp?id=3565#fragment-3, pridobljeno
26. 3. 2015). Med večinskim slovenskim prebivalstvom je od konca druge svetovne vojne
(istrski optanti) in tudi v zadnjih letih moč opaziti priseljevanje italijanskega prebivalstva.
Mitska krajina v Gropadi
Kljub širši raziskavi o vseh ledinskih imenih v Gropadi bova v članku predstavili le tista le-
dinska imena, na katera se navezuje zanimivo mitsko izročilo.
mitska krajina gropade v okviru ustnega izročila na krasu in širše 69
