Page 44 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 44
Soustvarjanje v turizmu
mocija in maksimizacija socialnih koristi ter njihova implementacija sko-
zi produkte socialnega turizma – v zvezi s katerimi eminentna raziskovalka
socialnega turizma Minnaertova (2014) opozarja, da jim je posvečeno rela-
tivno malo akademske pozornosti – so prav gotovo področja (so)ustvarja-
nja oz. odpirajo prostor in možnost za (so)ustvarjalni dialog med uporab-
niki in ponudniki socialnega turizma. V tej interakciji med ponudniki in
uporabniki, katere pomemben del je tudi sama turistična izmenjava, pa naj
bi nastajala nova, t. i. »dodana moralna vrednost« (Minnaert, Maitland
in Miller, 2013), ki socialni turizem diferencira od drugih vrst turizma. V
raziskovalnem dialogu med raziskovalci in upravičenci socialnega turizma
in njihovimi predstavniki – neprofitnimi in humanitarnimi organizacijami
– je tako nastalo nekaj pomembnih raziskav in znanja o socialnih učinkih/
koristih socialnega turizma. Socialne koristi pa, poleg ekonomskih, pogosto
44 nastopajo kot argumenti oz. izhodišča za razvoj in financiranje različnih po-
bud socialnega turizma. Namen našega prispevka je torej trojen: (1) predsta-
viti socialne koristi, ki jih socialni turizem prinaša za uporabnike socialne-
ga turizma in družbo, (2) predstaviti koristi programov letovanj za otroke, ki
jih organizira ZPMS, ter (3) ugotoviti, ali jih lahko kako klasificiramo oz.
ali glede na koristi teh programov lahko identificiramo različne vrste pro-
gramov socialnega turizma.
V prispevku so predstavljene ugotovitve pojasnjevalne, kvalitativne
raziskave, ki smo jo opravili na osnovi pridobljenih dokumentarnih gradiv
in opravljenega intervjuja s predstavnico ZPMS, ki se ukvarja z organizaci-
jo in izvedbo programov letovanj za otroke in katere glavna skrb, zapisana
v viziji te organizacije, je delovanje v korist otrok, mladostnikov in družin
– dejstvo je, da je ustvarjanje socialne vrednosti, kot primarnega poslanstva,
običajnejše v socialnih in nekomercialnih podjetjih (Austin, Stevenson in
Wei-Skillern, 2006). Raziskovali smo, kakšne programe letovanj ZPMS iz-
vaja in kakšne so njihove koristi za uporabnike. Ugotovitve raziskave iz-
postavljajo pomembno vlogo, ki jo imajo socialne koristi pri razumevanju
in oblikovanju različnih vrst programov otroških letovanj. Raziskava raz-
kriva raznolikost programov socialnega turizma oz. programov letovanj za
otroke, ki jih ZPMS izvaja in ki že od samega nastanka organizacije pred-
stavljajo stalnico njihovega delovanja. Programi letovanj izpostavljajo šte-
vilne (socialne) koristi, ki naj bi jih le-te prinašale otrokom. Poseben po-
men, ki ga imajo programi letovanj, pa izkazuje tudi dolga tradicija teh
letovanj in njihova množičnost. Ugotovitve raziskave so pomembne in za-
nimive tako za akademsko javnost kot tudi za organizatorje in donatorje
socialnega turizma, nenazadnje pa tudi za uporabnike same, ko se odloča-
jo za tovrstne počitnice.
mocija in maksimizacija socialnih koristi ter njihova implementacija sko-
zi produkte socialnega turizma – v zvezi s katerimi eminentna raziskovalka
socialnega turizma Minnaertova (2014) opozarja, da jim je posvečeno rela-
tivno malo akademske pozornosti – so prav gotovo področja (so)ustvarja-
nja oz. odpirajo prostor in možnost za (so)ustvarjalni dialog med uporab-
niki in ponudniki socialnega turizma. V tej interakciji med ponudniki in
uporabniki, katere pomemben del je tudi sama turistična izmenjava, pa naj
bi nastajala nova, t. i. »dodana moralna vrednost« (Minnaert, Maitland
in Miller, 2013), ki socialni turizem diferencira od drugih vrst turizma. V
raziskovalnem dialogu med raziskovalci in upravičenci socialnega turizma
in njihovimi predstavniki – neprofitnimi in humanitarnimi organizacijami
– je tako nastalo nekaj pomembnih raziskav in znanja o socialnih učinkih/
koristih socialnega turizma. Socialne koristi pa, poleg ekonomskih, pogosto
44 nastopajo kot argumenti oz. izhodišča za razvoj in financiranje različnih po-
bud socialnega turizma. Namen našega prispevka je torej trojen: (1) predsta-
viti socialne koristi, ki jih socialni turizem prinaša za uporabnike socialne-
ga turizma in družbo, (2) predstaviti koristi programov letovanj za otroke, ki
jih organizira ZPMS, ter (3) ugotoviti, ali jih lahko kako klasificiramo oz.
ali glede na koristi teh programov lahko identificiramo različne vrste pro-
gramov socialnega turizma.
V prispevku so predstavljene ugotovitve pojasnjevalne, kvalitativne
raziskave, ki smo jo opravili na osnovi pridobljenih dokumentarnih gradiv
in opravljenega intervjuja s predstavnico ZPMS, ki se ukvarja z organizaci-
jo in izvedbo programov letovanj za otroke in katere glavna skrb, zapisana
v viziji te organizacije, je delovanje v korist otrok, mladostnikov in družin
– dejstvo je, da je ustvarjanje socialne vrednosti, kot primarnega poslanstva,
običajnejše v socialnih in nekomercialnih podjetjih (Austin, Stevenson in
Wei-Skillern, 2006). Raziskovali smo, kakšne programe letovanj ZPMS iz-
vaja in kakšne so njihove koristi za uporabnike. Ugotovitve raziskave iz-
postavljajo pomembno vlogo, ki jo imajo socialne koristi pri razumevanju
in oblikovanju različnih vrst programov otroških letovanj. Raziskava raz-
kriva raznolikost programov socialnega turizma oz. programov letovanj za
otroke, ki jih ZPMS izvaja in ki že od samega nastanka organizacije pred-
stavljajo stalnico njihovega delovanja. Programi letovanj izpostavljajo šte-
vilne (socialne) koristi, ki naj bi jih le-te prinašale otrokom. Poseben po-
men, ki ga imajo programi letovanj, pa izkazuje tudi dolga tradicija teh
letovanj in njihova množičnost. Ugotovitve raziskave so pomembne in za-
nimive tako za akademsko javnost kot tudi za organizatorje in donatorje
socialnega turizma, nenazadnje pa tudi za uporabnike same, ko se odloča-
jo za tovrstne počitnice.
