Page 47 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 47
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 47
matične okoliščine teh družin, pač pa na pozitivne izide, ki jih imajo po-
čitnice za otroke in za družinske odnose/vezi. Pozitivni komentarji v zvezi
s počitnicami izpostavljajo že večkrat povedano: da gre za priložnost kvali-
tetnega preživljanja prostega časa družin; da gre za nove aktivnosti, izkuš-
nje, stvari in kraje; da gre za prekinitev rutine; da se izboljša splošno po-
čutje in zdravje; da je to priložnost, ko se lahko družina zabava, stran od
vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Počitnice imajo tako pozitiven učinek
v smislu »polnjenja baterij«, (potrebnega) odmika od dnevnih problemov
in v večje sposobnosti obvladovanja stvari in uživanja v življenju. Raziskava
kot pomembno korist navaja tudi različne vidike občutenja svobode, npr.:
odmik/svoboda od socialnih in delovnih obveznosti, svobodna igra otrok,
osvobojenost od odgovornosti, rutine in časa in tudi svoboda misli. Poleg
tega je za mnoge bivanje v hotelu pomenilo tudi oddih od vsakodnevnega
kuhanja, čiščenja in drugih gospodinjskih opravil – v primerih, ko so dru-
žine bivale v kampih in so ženske vseeno kuhale, pa poročajo, da so te ak-
tivnosti postale prijetnejše/zabavnejše in del počitniških aktivnosti. O po-
čitnicah respondenti povedo, da so jim omogočile: da se umirijo in uživajo;
da stopijo korak nazaj in razmislijo o življenju; zanimivo pa je tudi razmišl-
janje nekaterih, da se po odhodu na počitnice tudi radi vračajo domov in
dom tudi bolj cenijo. Prispevek pokaže širok obseg koristi počitnic in njih-
ovo relevantnost za vključevanje v socialno in zdravstveno politiko, in sicer
v povezavi z: večjo socialno vključenostjo, stabilnostjo in kohezijo družin
ter boljšo kakovostjo življenja; z vidika otrok v povezavi z njihovim izo-
braževanjem, zdravim razvojem in rastjo, socialno vključenostjo, razvojem
sposobnosti in večjim zadovoljstvom z življenjem; z zdravstvenega vidika
so počitnice koristne za zdravljenje s stresom povezanih bolezni oz. primer-
ne za izvajanje različnih holističnih terapij.
Raziskava Minnaertove, Maitlanda in Millerja (2009) preučuje ko-
risti socialnega turizma, ki presegajo zgolj neposredno korist zagotavljan-
ja počitnic tistim, ki si le-teh ne morejo privoščiti, in se tako osredotoča na
koristi socialnega turizma, povezane z naraščanjem t. i. socialnega in dru-
žinskega kapitala. Koncept socialnega kapitala je predstavljen kot nekaj
manj otipljivega in nekaj, kar obstaja v odnosih med posamezniki – poleg
osnovnih koristi socialnega kapitala, kot so sodelovanje, zaupanje in zane-
sljivost, socialni kapital lahko razumemo tudi kot orodje, ki pomaga razvi-
jati in ohranjati značajske lastnosti posameznikov, ki so dobre/koristne za
družbo in povezane z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi oz. zmanjšanjem
odvisnosti od socialne pomoči ter tako prinašajo koristi za celotno druž-
bo. Socialni kapital se nadalje povezuje tudi z zmanjševanjem obolenj in
posledično z zmanjševanjem povpraševanja po zdravstvenih storitvah oz.
matične okoliščine teh družin, pač pa na pozitivne izide, ki jih imajo po-
čitnice za otroke in za družinske odnose/vezi. Pozitivni komentarji v zvezi
s počitnicami izpostavljajo že večkrat povedano: da gre za priložnost kvali-
tetnega preživljanja prostega časa družin; da gre za nove aktivnosti, izkuš-
nje, stvari in kraje; da gre za prekinitev rutine; da se izboljša splošno po-
čutje in zdravje; da je to priložnost, ko se lahko družina zabava, stran od
vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Počitnice imajo tako pozitiven učinek
v smislu »polnjenja baterij«, (potrebnega) odmika od dnevnih problemov
in v večje sposobnosti obvladovanja stvari in uživanja v življenju. Raziskava
kot pomembno korist navaja tudi različne vidike občutenja svobode, npr.:
odmik/svoboda od socialnih in delovnih obveznosti, svobodna igra otrok,
osvobojenost od odgovornosti, rutine in časa in tudi svoboda misli. Poleg
tega je za mnoge bivanje v hotelu pomenilo tudi oddih od vsakodnevnega
kuhanja, čiščenja in drugih gospodinjskih opravil – v primerih, ko so dru-
žine bivale v kampih in so ženske vseeno kuhale, pa poročajo, da so te ak-
tivnosti postale prijetnejše/zabavnejše in del počitniških aktivnosti. O po-
čitnicah respondenti povedo, da so jim omogočile: da se umirijo in uživajo;
da stopijo korak nazaj in razmislijo o življenju; zanimivo pa je tudi razmišl-
janje nekaterih, da se po odhodu na počitnice tudi radi vračajo domov in
dom tudi bolj cenijo. Prispevek pokaže širok obseg koristi počitnic in njih-
ovo relevantnost za vključevanje v socialno in zdravstveno politiko, in sicer
v povezavi z: večjo socialno vključenostjo, stabilnostjo in kohezijo družin
ter boljšo kakovostjo življenja; z vidika otrok v povezavi z njihovim izo-
braževanjem, zdravim razvojem in rastjo, socialno vključenostjo, razvojem
sposobnosti in večjim zadovoljstvom z življenjem; z zdravstvenega vidika
so počitnice koristne za zdravljenje s stresom povezanih bolezni oz. primer-
ne za izvajanje različnih holističnih terapij.
Raziskava Minnaertove, Maitlanda in Millerja (2009) preučuje ko-
risti socialnega turizma, ki presegajo zgolj neposredno korist zagotavljan-
ja počitnic tistim, ki si le-teh ne morejo privoščiti, in se tako osredotoča na
koristi socialnega turizma, povezane z naraščanjem t. i. socialnega in dru-
žinskega kapitala. Koncept socialnega kapitala je predstavljen kot nekaj
manj otipljivega in nekaj, kar obstaja v odnosih med posamezniki – poleg
osnovnih koristi socialnega kapitala, kot so sodelovanje, zaupanje in zane-
sljivost, socialni kapital lahko razumemo tudi kot orodje, ki pomaga razvi-
jati in ohranjati značajske lastnosti posameznikov, ki so dobre/koristne za
družbo in povezane z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi oz. zmanjšanjem
odvisnosti od socialne pomoči ter tako prinašajo koristi za celotno druž-
bo. Socialni kapital se nadalje povezuje tudi z zmanjševanjem obolenj in
posledično z zmanjševanjem povpraševanja po zdravstvenih storitvah oz.
