Page 49 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 49
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 49
večali in usmerili k pozitivnim spremembam v njihovih življenjih – ugoto-
vitve raziskave kažejo, da se ta korist ni razvila takoj po počitnicah, ampak
gre za proces, ki potrebuje več časa in dela. Kot najpomembnejši neposred-
ni učinek oz. korist počitnic pa se kaže »pobeg od rutine«. Imeti možnost
pustiti skrbi in probleme doma oz. se osredotočiti na pozitivnejše stvari,
spreminja perspektivo udeležencev, ki postajajo proaktivnejši. Pomemb-
na ugotovitev raziskave se nanaša tudi na podporo vključenim v progra-
me socialnega turizma – za realizacijo oz. optimizacijo koristi je potrebno
družinam na individualnih počitnicah ponuditi dodatno podporo s stra-
ni (dodatnega) družinskega člana oz. v obliki organiziranih aktivnosti ali
pa zagotoviti podporo v obliki skupinskih počitnic. Stopnja podpore mora
biti prilagojena posameznikom in njihovim potrebam. Zagotavljajo jo lah-
ko ponudniki počitnic ali druge podporne organizacije (npr. socialni de-
lavci). Raziskava pravi, da že zelo skromne investicije v (socialne) počitnice
lahko povzročijo pomembno povečanje socialnega in družinskega kapita-
la, ki prinaša koristi tako za posameznike kot tudi za družbo in ima tudi
ugodne finančne posledice. Povečanje socialnega kapitala lahko, glede na
raziskavo, razumemo tudi kot javno investicijo, ki se izplača, in če lahko s
socialnim turizmom dosežemo povečanje socialnega kapitala, bi to lahko
bila potencialna utemeljitev javnega financiranja te vrste turizma.
Sedgley, Pritchard in Morgan (2012) raziskujejo izkušnje socialno
ogroženih družin oz. staršev, ki sebi in svojim otrokom niso zmožni zago-
toviti letnih počitnic. V raziskavo je bilo vključenih dvajset družin z nizki-
mi dohodki, s katerimi so raziskovalci opravili intervjuje. Izsledki raziska-
ve so predstavljeni v petih vsebinskih sklopih – (1) življenje brez počitnic,
(2) kako zapolniti počitniške dni, (3) kaj zamujamo, (4) skupno preživljanje
prostega časa in (5) nevarne soseske. Omenjene teme odpirajo problemati-
ko družin, ki počitnice preživljajo doma, oz. iščejo odgovore na te situacije
oz. koristi, ki bi jih imele počitnice za te družine. Kot pomembna ugotovi-
tev raziskave je izpostavljeno dejstvo, da številne družine že več let niso od-
šle na počitnice in to enostavno zato, ker si tega niso mogle privoščiti. Ra-
ziskava opozarja, da se številni starši počutijo krive, ker njihovi otroci s tem
zamujajo priložnosti, da si ustvarijo spomine na srečno otroštvo in da ak-
tivnosti, s katerimi poskušajo nadomestiti počitnice, niso tako vznemirl-
jive oz. jim manjka občutek novosti, zlasti, če gre za obisk predhodno že
(večkrat) obiskanih krajev, ki so jih otroci obiskali npr. na šolskih izletih.
Skrb vzbujajoče dejstvo, na katerega tudi opozarja raziskava, pa je tudi to,
da se otroci že zelo zgodaj začnejo zavedati svojih omejenih možnosti oz.
revščine, kar lahko negativno vpliva na njihovo vedènje in odnos do živl-
jenja oz. povzroča nižja pričakovanja v življenju. Turistična deprivacija oz.
večali in usmerili k pozitivnim spremembam v njihovih življenjih – ugoto-
vitve raziskave kažejo, da se ta korist ni razvila takoj po počitnicah, ampak
gre za proces, ki potrebuje več časa in dela. Kot najpomembnejši neposred-
ni učinek oz. korist počitnic pa se kaže »pobeg od rutine«. Imeti možnost
pustiti skrbi in probleme doma oz. se osredotočiti na pozitivnejše stvari,
spreminja perspektivo udeležencev, ki postajajo proaktivnejši. Pomemb-
na ugotovitev raziskave se nanaša tudi na podporo vključenim v progra-
me socialnega turizma – za realizacijo oz. optimizacijo koristi je potrebno
družinam na individualnih počitnicah ponuditi dodatno podporo s stra-
ni (dodatnega) družinskega člana oz. v obliki organiziranih aktivnosti ali
pa zagotoviti podporo v obliki skupinskih počitnic. Stopnja podpore mora
biti prilagojena posameznikom in njihovim potrebam. Zagotavljajo jo lah-
ko ponudniki počitnic ali druge podporne organizacije (npr. socialni de-
lavci). Raziskava pravi, da že zelo skromne investicije v (socialne) počitnice
lahko povzročijo pomembno povečanje socialnega in družinskega kapita-
la, ki prinaša koristi tako za posameznike kot tudi za družbo in ima tudi
ugodne finančne posledice. Povečanje socialnega kapitala lahko, glede na
raziskavo, razumemo tudi kot javno investicijo, ki se izplača, in če lahko s
socialnim turizmom dosežemo povečanje socialnega kapitala, bi to lahko
bila potencialna utemeljitev javnega financiranja te vrste turizma.
Sedgley, Pritchard in Morgan (2012) raziskujejo izkušnje socialno
ogroženih družin oz. staršev, ki sebi in svojim otrokom niso zmožni zago-
toviti letnih počitnic. V raziskavo je bilo vključenih dvajset družin z nizki-
mi dohodki, s katerimi so raziskovalci opravili intervjuje. Izsledki raziska-
ve so predstavljeni v petih vsebinskih sklopih – (1) življenje brez počitnic,
(2) kako zapolniti počitniške dni, (3) kaj zamujamo, (4) skupno preživljanje
prostega časa in (5) nevarne soseske. Omenjene teme odpirajo problemati-
ko družin, ki počitnice preživljajo doma, oz. iščejo odgovore na te situacije
oz. koristi, ki bi jih imele počitnice za te družine. Kot pomembna ugotovi-
tev raziskave je izpostavljeno dejstvo, da številne družine že več let niso od-
šle na počitnice in to enostavno zato, ker si tega niso mogle privoščiti. Ra-
ziskava opozarja, da se številni starši počutijo krive, ker njihovi otroci s tem
zamujajo priložnosti, da si ustvarijo spomine na srečno otroštvo in da ak-
tivnosti, s katerimi poskušajo nadomestiti počitnice, niso tako vznemirl-
jive oz. jim manjka občutek novosti, zlasti, če gre za obisk predhodno že
(večkrat) obiskanih krajev, ki so jih otroci obiskali npr. na šolskih izletih.
Skrb vzbujajoče dejstvo, na katerega tudi opozarja raziskava, pa je tudi to,
da se otroci že zelo zgodaj začnejo zavedati svojih omejenih možnosti oz.
revščine, kar lahko negativno vpliva na njihovo vedènje in odnos do živl-
jenja oz. povzroča nižja pričakovanja v življenju. Turistična deprivacija oz.
