Page 52 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 52
Soustvarjanje v turizmu
du s počitnic so respondenti razvrščali realizirane koristi po pomembnos-
ti in ponovno se na prvem mestu znajde »priložnost za kvalitetno in skup-
no preživljanje prostega časa kot družina«, na drugem mestu »priložnost
za preživljanje časa stran od težke/stresne rutine«, na tretjem mestu pa se
znajde nov dejavnik/korist, namreč zmožnost, da bolje obvladujem svojo
situacijo in se veselim prihodnosti. Na četrto mesto se uvrsti »ustvarjanje
lepih in srečnih spominov« in na peto »priložnost za doživljanje novih
krajev in različnih aktivnosti«. Raziskava s tem poudari vpliv, ki ga ima-
jo počitnice na čustvene koristi oz. vpliv počitnic na čustvena stanja re-
spondentov ter njihovo subjektivno dobro počutje/blagostanje. Raziskava
se ukvarja tudi s preučevanjem vpliva počitnic na kakovost življenja. Re-
spondentom so, v sklopu omenjene raziskave, zastavili vprašanje »Kako
bi ocenili vašo kakovost življenja?« in dobili presenetljiv odgovor: čeprav
52 so okoliščine, ki so jih respondenti navajali, relativno težke, so po počitni-
cah ocenjevali njihovo kakovost življenja kot relativno dobro. Kar se tiče
zadovoljstva z zdravjem, pa so bili odgovori bolj razpršeni, kar raziskava
pojasnjuje s tem, da verjetno počitnice niso zdravilo, pač pa prispevajo k
boljši samooceni glede zdravja. Kot odgovor na vprašanje o zadovoljstvu z
osebnimi/družinskimi odnosi so respondenti odgovarjali, da so »zadovolj-
ni« oz. »zelo zadovoljni«, kar verjetno odraža vpliv počitnic na odnose in
vrednost počitnic, ki jo imajo za preživljanje skupnega kvalitetnega časa in
zabavo z družinskimi člani. V zaključkih raziskava povzame, da obstaja-
jo možne povezave med subjektivno blaginjo in kakovostjo življenja vklju-
čenih družin oz. uporabnikov socialnega turizma. Raziskava je pokazala
tudi, da so čustveni/emocionalni faktorji blagostanja pomembnejši kot si-
tuacijski faktorji, ki vplivajo na družine, in da so čustvene/emocionale ko-
risti večje po počitnicah.
Raziskava McCabea in Johnsonove (2013) preučuje, ali participacija v
turizmu vpliva na subjektivno blagostanje/dobro počutje (SDP) socialnih tu-
ristov, pri čemer omenjen koncept lahko razumemo kot nekaj, kar ljudi dela
srečne in zadovoljne v življenju – nižji percepciji SDP se pripisujejo depre-
sija, anksioznost in stres, medtem ko se višje stopnje SDP povezuje z uži-
vanjem v delu, srečo in zadovoljstvom z življenjem. Poleg tega naj bi kon-
cept SDP vključeval tudi kategorijo osebnega razvoja oz. posameznikovih
zmožnosti. Raziskava, za razliko od prejšnjih raziskav, navaja dolgoročni
učinek, ki naj bi ga počitnice imele na kakovost življenja in SDP posamez-
nikov – prejšnje raziskave (Minnaert, Maitland in Miller, 2009) izpostavl-
jajo predvsem kratkoročne in srednjeročne koristi počitnic. Raziskava je
pokazala, da obstaja zveza med počitnicami in izboljšanjem SDB pri so-
cialnih turistih, hkrati pa potrjuje tudi ugotovitve, da turizem prispeva k
du s počitnic so respondenti razvrščali realizirane koristi po pomembnos-
ti in ponovno se na prvem mestu znajde »priložnost za kvalitetno in skup-
no preživljanje prostega časa kot družina«, na drugem mestu »priložnost
za preživljanje časa stran od težke/stresne rutine«, na tretjem mestu pa se
znajde nov dejavnik/korist, namreč zmožnost, da bolje obvladujem svojo
situacijo in se veselim prihodnosti. Na četrto mesto se uvrsti »ustvarjanje
lepih in srečnih spominov« in na peto »priložnost za doživljanje novih
krajev in različnih aktivnosti«. Raziskava s tem poudari vpliv, ki ga ima-
jo počitnice na čustvene koristi oz. vpliv počitnic na čustvena stanja re-
spondentov ter njihovo subjektivno dobro počutje/blagostanje. Raziskava
se ukvarja tudi s preučevanjem vpliva počitnic na kakovost življenja. Re-
spondentom so, v sklopu omenjene raziskave, zastavili vprašanje »Kako
bi ocenili vašo kakovost življenja?« in dobili presenetljiv odgovor: čeprav
52 so okoliščine, ki so jih respondenti navajali, relativno težke, so po počitni-
cah ocenjevali njihovo kakovost življenja kot relativno dobro. Kar se tiče
zadovoljstva z zdravjem, pa so bili odgovori bolj razpršeni, kar raziskava
pojasnjuje s tem, da verjetno počitnice niso zdravilo, pač pa prispevajo k
boljši samooceni glede zdravja. Kot odgovor na vprašanje o zadovoljstvu z
osebnimi/družinskimi odnosi so respondenti odgovarjali, da so »zadovolj-
ni« oz. »zelo zadovoljni«, kar verjetno odraža vpliv počitnic na odnose in
vrednost počitnic, ki jo imajo za preživljanje skupnega kvalitetnega časa in
zabavo z družinskimi člani. V zaključkih raziskava povzame, da obstaja-
jo možne povezave med subjektivno blaginjo in kakovostjo življenja vklju-
čenih družin oz. uporabnikov socialnega turizma. Raziskava je pokazala
tudi, da so čustveni/emocionalni faktorji blagostanja pomembnejši kot si-
tuacijski faktorji, ki vplivajo na družine, in da so čustvene/emocionale ko-
risti večje po počitnicah.
Raziskava McCabea in Johnsonove (2013) preučuje, ali participacija v
turizmu vpliva na subjektivno blagostanje/dobro počutje (SDP) socialnih tu-
ristov, pri čemer omenjen koncept lahko razumemo kot nekaj, kar ljudi dela
srečne in zadovoljne v življenju – nižji percepciji SDP se pripisujejo depre-
sija, anksioznost in stres, medtem ko se višje stopnje SDP povezuje z uži-
vanjem v delu, srečo in zadovoljstvom z življenjem. Poleg tega naj bi kon-
cept SDP vključeval tudi kategorijo osebnega razvoja oz. posameznikovih
zmožnosti. Raziskava, za razliko od prejšnjih raziskav, navaja dolgoročni
učinek, ki naj bi ga počitnice imele na kakovost življenja in SDP posamez-
nikov – prejšnje raziskave (Minnaert, Maitland in Miller, 2009) izpostavl-
jajo predvsem kratkoročne in srednjeročne koristi počitnic. Raziskava je
pokazala, da obstaja zveza med počitnicami in izboljšanjem SDB pri so-
cialnih turistih, hkrati pa potrjuje tudi ugotovitve, da turizem prispeva k
