Page 50 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 50
Soustvarjanje v turizmu
revščina, pravi raziskava, ima za posledico socialno izključenost, in to ne
samo v ekonomskem smislu, pač pa tudi v fizičnem, emocionalnem, social-
nem in kulturnem smislu. Starši se tudi čutijo obvezane, da kompenzirajo
manjkajoče počitnice z drugimi večinoma brezplačnimi aktivnostmi doma
oz. v bližini doma, v javnih parkih in muzeji, pri čemer velja, da je za marsi-
katero družino že enodnevni obisk tematskega parka lahko predrag. Ak-
tivnosti potekajo vzporedno ob izvajanju redne domače rutine – kuhan-
je, pranje, čiščenje –, kar je posebej za starše izjemno naporno in stresno.
Tako je pobeg od šolskih obveznosti oz. priložnost, da se družina poveže pred-
stavljena kot ena pomembnejših (socialnih) koristi, ki naj bi jo počitnice
imele. Vrednost počitnic vidi raziskava predvsem v tem, da omogočajo star-
šem, da se povežejo s svojimi otroki in z njimi kvalitetno preživljajo pros-
ti čas. Počitnice krepijo dobro počutje otrok in staršev ter omogočajo, da
50 se starševski odnos razvija v manj stresnem okolju. Kakovost odnosov med
otroki in starši ima, glede na ugotovitve raziskave, večji vpliv na prihodnje
dosežke posameznika kot prirojene sposobnosti, izobraževanje in celo ma-
terialne okoliščine. Skrb za varnost otrok in kvalitetno preživljanje prostega
časa pa je naslednje področje, ki se ga raziskava dotika. Igranje otrok zunaj,
brez nadzora staršev, je vse manj običajno – starše skrbijo (oborožen) kri-
minal, nevarni psi, ulične tolpe, zasvojenci z drogami in tudi drugi otro-
ci. Raziskava kaže, da so danes otroci veliko bolj izpostavljeni nevarnostim
iz okolja in da so starši vse bolj pod pritiskom, da zlasti v času počitnic ot-
rokom zapolnijo dneve z »nadzorovanimi« zabavnimi aktivnostmi, ki pa
so običajno plačljive. V ugotovitvah raziskave je še zapisano, da nezmož-
nost iti na počitnice pravzaprav pomeni biti izključen iz t. i. koristi, ki po-
sameznikom pomembno zvišujejo dobro počutje/blagostanje in kakovost
življenja. Poleg pozitivnega vpliva počitnic na dobro počutje pa naj bi le-te
dvigovale samozavest in zaupanje posameznikov vase in predstavljale pri-
ložnost za razvoj novih veščin in znanj. Emocionalne in psihološke koris-
ti počitnic so zlasti nepogrešljive pri otrocih, saj predstavljajo sestavni del
»normalnega« otroštva. Raziskava tudi opozarja, da izključenost iz turiz-
ma v sodobni družbi, kjer se je udeležba v turizmu razume kot bistven del
»normalnega« življenja oz. socializacijska norma, močno prispeva k so-
cialni izključenosti posameznikov in, kot že rečeno, se ta ne manifestira
samo v ekonomskem smislu, pač pa tudi v fizičnem, emocionalnem, social-
nem in kulturnem (ne)blagostanju družin in otrok.
McCabe, Joldersma in Li (2010) so v svoji raziskavi poskušali ugotoviti,
ali pri družinah z nizkimi dohodki obstaja povezava med blagostanjem, ka-
kovostjo življenja in udeležbo v turizmu. Raziskava je pomembna predvsem
s tega vidika, da poskuša oblikovati merila za ocenjevanje koristi počitnic
revščina, pravi raziskava, ima za posledico socialno izključenost, in to ne
samo v ekonomskem smislu, pač pa tudi v fizičnem, emocionalnem, social-
nem in kulturnem smislu. Starši se tudi čutijo obvezane, da kompenzirajo
manjkajoče počitnice z drugimi večinoma brezplačnimi aktivnostmi doma
oz. v bližini doma, v javnih parkih in muzeji, pri čemer velja, da je za marsi-
katero družino že enodnevni obisk tematskega parka lahko predrag. Ak-
tivnosti potekajo vzporedno ob izvajanju redne domače rutine – kuhan-
je, pranje, čiščenje –, kar je posebej za starše izjemno naporno in stresno.
Tako je pobeg od šolskih obveznosti oz. priložnost, da se družina poveže pred-
stavljena kot ena pomembnejših (socialnih) koristi, ki naj bi jo počitnice
imele. Vrednost počitnic vidi raziskava predvsem v tem, da omogočajo star-
šem, da se povežejo s svojimi otroki in z njimi kvalitetno preživljajo pros-
ti čas. Počitnice krepijo dobro počutje otrok in staršev ter omogočajo, da
50 se starševski odnos razvija v manj stresnem okolju. Kakovost odnosov med
otroki in starši ima, glede na ugotovitve raziskave, večji vpliv na prihodnje
dosežke posameznika kot prirojene sposobnosti, izobraževanje in celo ma-
terialne okoliščine. Skrb za varnost otrok in kvalitetno preživljanje prostega
časa pa je naslednje področje, ki se ga raziskava dotika. Igranje otrok zunaj,
brez nadzora staršev, je vse manj običajno – starše skrbijo (oborožen) kri-
minal, nevarni psi, ulične tolpe, zasvojenci z drogami in tudi drugi otro-
ci. Raziskava kaže, da so danes otroci veliko bolj izpostavljeni nevarnostim
iz okolja in da so starši vse bolj pod pritiskom, da zlasti v času počitnic ot-
rokom zapolnijo dneve z »nadzorovanimi« zabavnimi aktivnostmi, ki pa
so običajno plačljive. V ugotovitvah raziskave je še zapisano, da nezmož-
nost iti na počitnice pravzaprav pomeni biti izključen iz t. i. koristi, ki po-
sameznikom pomembno zvišujejo dobro počutje/blagostanje in kakovost
življenja. Poleg pozitivnega vpliva počitnic na dobro počutje pa naj bi le-te
dvigovale samozavest in zaupanje posameznikov vase in predstavljale pri-
ložnost za razvoj novih veščin in znanj. Emocionalne in psihološke koris-
ti počitnic so zlasti nepogrešljive pri otrocih, saj predstavljajo sestavni del
»normalnega« otroštva. Raziskava tudi opozarja, da izključenost iz turiz-
ma v sodobni družbi, kjer se je udeležba v turizmu razume kot bistven del
»normalnega« življenja oz. socializacijska norma, močno prispeva k so-
cialni izključenosti posameznikov in, kot že rečeno, se ta ne manifestira
samo v ekonomskem smislu, pač pa tudi v fizičnem, emocionalnem, social-
nem in kulturnem (ne)blagostanju družin in otrok.
McCabe, Joldersma in Li (2010) so v svoji raziskavi poskušali ugotoviti,
ali pri družinah z nizkimi dohodki obstaja povezava med blagostanjem, ka-
kovostjo življenja in udeležbo v turizmu. Raziskava je pomembna predvsem
s tega vidika, da poskuša oblikovati merila za ocenjevanje koristi počitnic
