Page 62 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 62
Soustvarjanje v turizmu
jev lahko razberemo tudi učni oz. vzgojni moment, ki naj bi ga ti programi
imeli tako za otroke s posebnimi potrebami kot tudi za vse ostale otroke.
Gre torej za učenje in pridobivanje izkušenj o drugačnosti ter spreminjan-
je odnosa do drugačnih – Bizjak, Knežević in Cvetrežink (2011) so v zvezi
s tem opravili zanimivo raziskavo in ugotovili, da ima izobraževanje pozi-
tiven vpliv na odnos do invalidnih oseb –, zato tovrstnih pobud progra-
mov socialnega turizma ni zanemariti. Na temo dela z otroki s posebnimi
potrebami pa so v letu 2013 pri ZPMS v organizirali tudi dve usposabljan-
ji za pedagoške vodje potovanj, kar ponovno lahko razumemo kot koris-
ti teh programov tako v smislu učenja/izobraževanja o otrocih s posebni-
mi potrebami kot tudi v smislu »sprejemanja in strpnosti do drugačnih«.
Poleg tega izvaja ZPMS tudi t. i. zdravstvene kolonije oz. letovanja. In »ker
so letovanja eden pomembnih dejavnikov za zdravje …«, jih financira za-
62 vod za zdravstveno zavarovanje in otroci so napoteni na ta letovanja s stra-
ni zdravnikov – predvsem gre tukaj za otroke z astmo. Temeljna korist zno-
traj teh programov je torej ohranjanje oz. izboljšanje zdravstvenega stanja
otrok.
V splošnem o koristih, ki jih imajo letovanja za otroke, predstavnica
organizacije pove, »da [je] prepričana, da so ti programi izjemno in v celo-
ti koristni za naše uporabnike in da te vrste turizem [socialni turizem] za-
hteva ravno tako dobre vsebine, dobro ponudbo, dobre storitve in je v nekem
momentu lahko celo zahtevnejši kot neki drugi, splošni turizem«. Sklad-
na z ugotovitvami omenjene raziskave je tudi usmeritev ZPMS in njenih
programov, vključno z organizacijo otroških letovanj, »ki je že v svojih
ustanovnih aktih opredelila vprašanje skrbi za kakovostno preživljanje pros-
tega časa otrok in mladih kot svojo temeljno vsebinsko in organizacijsko usme-
ritev« – ta ima podlago v 31. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki
pravi, »da ima vsak otrok pravico, da prosti čas preživlja kvalitetno«.
Zaključek
Uspešen razvoj programov socialnega turizma in njihovo financiranje je
(močno) odvisno tudi od socialnih/-o(ekonomskih) utemeljitev oz. koristi,
ki naj bi jih ti programi prinašali za posameznike in družbo oz. tudi za ko-
mercialne in nekomercialne ponudnike socialnega turizma. Niti obstoj pra-
vice do turizma niti razumevanje turizma kot socializacijske norme ne zago-
tavlja splošnega dostopa do turizma, zato ta ostaja t. i. diskrecijska aktivnost
oz. luksuzna dobrina. V zvezi s tem, na primeru programov ZPMS, vidimo,
da so zlasti zdravstveni programi letovanj za otroke prepoznani kot progra-
mi, katere je vredno vključiti v zdravstveno politiko države oz. se jih splača
financirati iz javnih sredstev; v času gospodarske krize pa se začenja krčiti
jev lahko razberemo tudi učni oz. vzgojni moment, ki naj bi ga ti programi
imeli tako za otroke s posebnimi potrebami kot tudi za vse ostale otroke.
Gre torej za učenje in pridobivanje izkušenj o drugačnosti ter spreminjan-
je odnosa do drugačnih – Bizjak, Knežević in Cvetrežink (2011) so v zvezi
s tem opravili zanimivo raziskavo in ugotovili, da ima izobraževanje pozi-
tiven vpliv na odnos do invalidnih oseb –, zato tovrstnih pobud progra-
mov socialnega turizma ni zanemariti. Na temo dela z otroki s posebnimi
potrebami pa so v letu 2013 pri ZPMS v organizirali tudi dve usposabljan-
ji za pedagoške vodje potovanj, kar ponovno lahko razumemo kot koris-
ti teh programov tako v smislu učenja/izobraževanja o otrocih s posebni-
mi potrebami kot tudi v smislu »sprejemanja in strpnosti do drugačnih«.
Poleg tega izvaja ZPMS tudi t. i. zdravstvene kolonije oz. letovanja. In »ker
so letovanja eden pomembnih dejavnikov za zdravje …«, jih financira za-
62 vod za zdravstveno zavarovanje in otroci so napoteni na ta letovanja s stra-
ni zdravnikov – predvsem gre tukaj za otroke z astmo. Temeljna korist zno-
traj teh programov je torej ohranjanje oz. izboljšanje zdravstvenega stanja
otrok.
V splošnem o koristih, ki jih imajo letovanja za otroke, predstavnica
organizacije pove, »da [je] prepričana, da so ti programi izjemno in v celo-
ti koristni za naše uporabnike in da te vrste turizem [socialni turizem] za-
hteva ravno tako dobre vsebine, dobro ponudbo, dobre storitve in je v nekem
momentu lahko celo zahtevnejši kot neki drugi, splošni turizem«. Sklad-
na z ugotovitvami omenjene raziskave je tudi usmeritev ZPMS in njenih
programov, vključno z organizacijo otroških letovanj, »ki je že v svojih
ustanovnih aktih opredelila vprašanje skrbi za kakovostno preživljanje pros-
tega časa otrok in mladih kot svojo temeljno vsebinsko in organizacijsko usme-
ritev« – ta ima podlago v 31. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki
pravi, »da ima vsak otrok pravico, da prosti čas preživlja kvalitetno«.
Zaključek
Uspešen razvoj programov socialnega turizma in njihovo financiranje je
(močno) odvisno tudi od socialnih/-o(ekonomskih) utemeljitev oz. koristi,
ki naj bi jih ti programi prinašali za posameznike in družbo oz. tudi za ko-
mercialne in nekomercialne ponudnike socialnega turizma. Niti obstoj pra-
vice do turizma niti razumevanje turizma kot socializacijske norme ne zago-
tavlja splošnega dostopa do turizma, zato ta ostaja t. i. diskrecijska aktivnost
oz. luksuzna dobrina. V zvezi s tem, na primeru programov ZPMS, vidimo,
da so zlasti zdravstveni programi letovanj za otroke prepoznani kot progra-
mi, katere je vredno vključiti v zdravstveno politiko države oz. se jih splača
financirati iz javnih sredstev; v času gospodarske krize pa se začenja krčiti
