Page 57 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 57
mive so tudi ciljne skupine upravičencev, v katere se usmerja ZPMS, in sicer
so to otroci do 14. leta starosti, mladostniki do 18. leta starosti in druži-
ne – podobno tudi znotraj evropskih programov socialnega turizma (Ca-
lypso iniciativa, 2013) pomembni skupini upravičencev tvorijo mladi od
18–30 leta in družine (z otroki) –, pri čemer velja opozoriti, da se v orga-
nizaciji ZPMS osredotočajo predvsem na otroke in otroška letovanja. Po-
leg ciljev in upravičenih skupin v spletni predstavitvi ZPMS lahko prebe-
remo tudi o temeljnih načelih delovanja, ki so z vidika socialnih koristi oz.
programov socialnega turizma zanimiva predvsem v tistih delih, ki govo-
rijo o: (1) ustvarjanju enakih možnosti za dostopnost in vključenost otrok,
mladostnikov in družin v programe; (2) spoštovanju vrednot življenja otrok,
mladostnikov in družin; (3) strpnosti do drugačnih, ter (4) neprofitnosti. Na-
men in cilji socialnega turizma so v sodobni literaturi, podobno kot v pri-
meru ZPMS, pogosto povezani z nekomercialnimi cilji, kot so npr. poveče-
vanje enakosti, socialne vključenosti, neodvisnosti in pridobivanje koristi
za uporabnike (Minnaert, Maitland in Miller, 2006). Našteta načela oz.
predstavljeni nekomercialni cilji programov socialnega turizma pa nepo-
sredno ali posredno že predstavljajo izhodišče za oblikovanje potrebnih ar-
gumentov za razvoj teh programov oz. za promocijo njihovih širših/uni-
verzalnih koristi, ki jih le-ti prinašajo za posameznike/uporabnike in tudi
za družbo kot celoto. Po interpretaciji nekaterih sodobnih avtorjev s pod-
ročja socialnega turizma (Minnaert, Maitland in Miller, 2009; McCabe,
2009; Sedgley, Pritchard in Morgan, 2012; McCabe, Joldersma in Li, 2010;
McCabe in Johnson, 2013) so ravno koristi teh programov tiste, ki naj bi
odločile o upravičenosti tovrstnih pobud do javnega financiranja oz. o nji-
hovi vključitvi v socialno-zdravstveno politiko države – podobne ambici-
je ima tudi ZPMS, ki je v svoji viziji zapisala, »da si želi postati nepogrešljiv
sogovornik države pri sprejemanju sistemskih rešitev v korist otrok, mladost-
nikov in družin«. »Zaradi svoje dejavnosti je ZPMS pridobila status orga-
nizacije v javnem interesu, od leta 2005 pa ima po Zakonu o humanitarnih
organizacijah status humanitarne organizacije«, kar pomeni, da del sred-
stev za izvajanje programov letovanj pridobiva iz naslova »humanitarnih
akcij«, v primeru otrok s posebnimi potrebami »pa vsako leto kandidiramo
na razpisu FIHO [Fondacija invalidskih in humanitarnih organizacij]«,
»za nekaj tisoč otrok pa pridobimo sredstva za subvencionirano letovanje pri
lokalnih skupnostih in zavodu za zdravstveno varstvo«. Otroška letovanja
in koristi za zdravje oz. socialno vključevanje otrok (predvsem otrok s po-
sebnimi potrebami) so očitno vsaj v slovenskem prostoru prepoznane kot
pomembne in zato jih država (še) (so)financira.
Osnovno ponudbo oz. primarne programe socialnega turizma, na ka-
tere se organizacija ZPMS pretežno osredotoča, predstavljajo t. i. osnovna
mive so tudi ciljne skupine upravičencev, v katere se usmerja ZPMS, in sicer
so to otroci do 14. leta starosti, mladostniki do 18. leta starosti in druži-
ne – podobno tudi znotraj evropskih programov socialnega turizma (Ca-
lypso iniciativa, 2013) pomembni skupini upravičencev tvorijo mladi od
18–30 leta in družine (z otroki) –, pri čemer velja opozoriti, da se v orga-
nizaciji ZPMS osredotočajo predvsem na otroke in otroška letovanja. Po-
leg ciljev in upravičenih skupin v spletni predstavitvi ZPMS lahko prebe-
remo tudi o temeljnih načelih delovanja, ki so z vidika socialnih koristi oz.
programov socialnega turizma zanimiva predvsem v tistih delih, ki govo-
rijo o: (1) ustvarjanju enakih možnosti za dostopnost in vključenost otrok,
mladostnikov in družin v programe; (2) spoštovanju vrednot življenja otrok,
mladostnikov in družin; (3) strpnosti do drugačnih, ter (4) neprofitnosti. Na-
men in cilji socialnega turizma so v sodobni literaturi, podobno kot v pri-
meru ZPMS, pogosto povezani z nekomercialnimi cilji, kot so npr. poveče-
vanje enakosti, socialne vključenosti, neodvisnosti in pridobivanje koristi
za uporabnike (Minnaert, Maitland in Miller, 2006). Našteta načela oz.
predstavljeni nekomercialni cilji programov socialnega turizma pa nepo-
sredno ali posredno že predstavljajo izhodišče za oblikovanje potrebnih ar-
gumentov za razvoj teh programov oz. za promocijo njihovih širših/uni-
verzalnih koristi, ki jih le-ti prinašajo za posameznike/uporabnike in tudi
za družbo kot celoto. Po interpretaciji nekaterih sodobnih avtorjev s pod-
ročja socialnega turizma (Minnaert, Maitland in Miller, 2009; McCabe,
2009; Sedgley, Pritchard in Morgan, 2012; McCabe, Joldersma in Li, 2010;
McCabe in Johnson, 2013) so ravno koristi teh programov tiste, ki naj bi
odločile o upravičenosti tovrstnih pobud do javnega financiranja oz. o nji-
hovi vključitvi v socialno-zdravstveno politiko države – podobne ambici-
je ima tudi ZPMS, ki je v svoji viziji zapisala, »da si želi postati nepogrešljiv
sogovornik države pri sprejemanju sistemskih rešitev v korist otrok, mladost-
nikov in družin«. »Zaradi svoje dejavnosti je ZPMS pridobila status orga-
nizacije v javnem interesu, od leta 2005 pa ima po Zakonu o humanitarnih
organizacijah status humanitarne organizacije«, kar pomeni, da del sred-
stev za izvajanje programov letovanj pridobiva iz naslova »humanitarnih
akcij«, v primeru otrok s posebnimi potrebami »pa vsako leto kandidiramo
na razpisu FIHO [Fondacija invalidskih in humanitarnih organizacij]«,
»za nekaj tisoč otrok pa pridobimo sredstva za subvencionirano letovanje pri
lokalnih skupnostih in zavodu za zdravstveno varstvo«. Otroška letovanja
in koristi za zdravje oz. socialno vključevanje otrok (predvsem otrok s po-
sebnimi potrebami) so očitno vsaj v slovenskem prostoru prepoznane kot
pomembne in zato jih država (še) (so)financira.
Osnovno ponudbo oz. primarne programe socialnega turizma, na ka-
tere se organizacija ZPMS pretežno osredotoča, predstavljajo t. i. osnovna
