Page 66 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 66
Soustvarjanje v turizmu
ten, potreba po inovativnosti in prilagodljivosti pa ustvarja razmere, ki so
naklonjene čim bolj unikatni ponudbi in nepozabnim doživetjem.
V visokošolskem izobraževanju za potrebe turizma v Sloveniji je situa-
cija analogna: velika konkurenca oziroma ponudba visokošolskih institu-
cij in študijskih programov, razmeroma velik interes študentov; zaznana je
rast obsega raziskovanja, revij in znanstvenih ter strokovnih tekstov; pro-
ces pa se je pričel z nastankom prve zasebne visoke strokovne šole za turi-
zem v letu 1994. Zlasti bode v oči ekspanzija zasebnih višješolskih institu-
cij. V zvezi s tem se pojavljajo dileme o preveliki produkciji kadrov na tej
ravni (VI.) glede na razmere oziroma povpraševanje na trgu dela. Institu-
cija se sooča tudi z neprijetnim dejstvom, da mnoge turistične organizaci-
je preferirajo kadre s splošnejšo ekonomsko izobrazbo; podoben problem
sta opazila v Veliki Britaniji Amoah in Baum (1997). Govorimo lahko že
66 o preizobraženosti, po drugi strani pa neizkušenosti sodobnih diploman-
tov turizma na trgu dela, kar je problem mnogih držav (Raybould in Wil-
kins, 2005). Tako so tudi visokošolske institucije prisiljene v spremenjeno
obnašanje. Airey (2005) je opazil podoben problem v izobraževanju za turi-
zem v Veliki Britaniji že v 80. letih (kar 150 študijskih programov in 10.000
študentov v l. 2005). Obenem pa so se pojavili tudi pozivi k homogenosti v
kurikulih, vendar sta Amoah in Baum (1997) to zavrnila, češ da to vodi v
uniformnost, kar zavira kreativnost na področju izobraževanja za turizem.
Soustvarjanje bi bilo s tem povsem okrnjeno.
Prispevek obravnava tematiko soustvarjanja na primeru Fakultete za
turistične študije – Turistice. V nadaljevanju sledi pregled deležnikov v
okolju visokošolske institucije, dosedanje oblike in vsebine sodelovanja.
Drugi del prispevka analizira (ne)izkoriščene možnosti soustvarjanja med
institucijo in njenimi deležniki glede na identificirano problematiko sek-
torja izobraževanja v turizmu in sektorja turizma ter predstavlja primere
dobrih praks v soustvarjanju.
Deležniki visokošolske institucije
V tem poglavju so predstavljeni dejavniki iz okolja visokošolske instituci-
je, torej deležniki, s katerimi se organizacija srečuje pri svojem delovanju in
imajo nanjo večji vpliv. Organizacija je odprt sistem, je v stalni interakciji z
okoljem, v katerem deluje. Po teoriji sistemov je tako kot organizmi odvisna
od okolja in mora z njim razviti ustrezne odnose, če hoče preživeti. Okolje
vpliva na organizacijo, pa tudi organizacija vpliva na okolje. Vsekakor insti-
tucija ne more uspeti, če ni aktivno vključena v okolje, ne prispeva vanj in
se ne odziva nanj. Ključni deležniki so predstavljeni v Sliki 6.
ten, potreba po inovativnosti in prilagodljivosti pa ustvarja razmere, ki so
naklonjene čim bolj unikatni ponudbi in nepozabnim doživetjem.
V visokošolskem izobraževanju za potrebe turizma v Sloveniji je situa-
cija analogna: velika konkurenca oziroma ponudba visokošolskih institu-
cij in študijskih programov, razmeroma velik interes študentov; zaznana je
rast obsega raziskovanja, revij in znanstvenih ter strokovnih tekstov; pro-
ces pa se je pričel z nastankom prve zasebne visoke strokovne šole za turi-
zem v letu 1994. Zlasti bode v oči ekspanzija zasebnih višješolskih institu-
cij. V zvezi s tem se pojavljajo dileme o preveliki produkciji kadrov na tej
ravni (VI.) glede na razmere oziroma povpraševanje na trgu dela. Institu-
cija se sooča tudi z neprijetnim dejstvom, da mnoge turistične organizaci-
je preferirajo kadre s splošnejšo ekonomsko izobrazbo; podoben problem
sta opazila v Veliki Britaniji Amoah in Baum (1997). Govorimo lahko že
66 o preizobraženosti, po drugi strani pa neizkušenosti sodobnih diploman-
tov turizma na trgu dela, kar je problem mnogih držav (Raybould in Wil-
kins, 2005). Tako so tudi visokošolske institucije prisiljene v spremenjeno
obnašanje. Airey (2005) je opazil podoben problem v izobraževanju za turi-
zem v Veliki Britaniji že v 80. letih (kar 150 študijskih programov in 10.000
študentov v l. 2005). Obenem pa so se pojavili tudi pozivi k homogenosti v
kurikulih, vendar sta Amoah in Baum (1997) to zavrnila, češ da to vodi v
uniformnost, kar zavira kreativnost na področju izobraževanja za turizem.
Soustvarjanje bi bilo s tem povsem okrnjeno.
Prispevek obravnava tematiko soustvarjanja na primeru Fakultete za
turistične študije – Turistice. V nadaljevanju sledi pregled deležnikov v
okolju visokošolske institucije, dosedanje oblike in vsebine sodelovanja.
Drugi del prispevka analizira (ne)izkoriščene možnosti soustvarjanja med
institucijo in njenimi deležniki glede na identificirano problematiko sek-
torja izobraževanja v turizmu in sektorja turizma ter predstavlja primere
dobrih praks v soustvarjanju.
Deležniki visokošolske institucije
V tem poglavju so predstavljeni dejavniki iz okolja visokošolske instituci-
je, torej deležniki, s katerimi se organizacija srečuje pri svojem delovanju in
imajo nanjo večji vpliv. Organizacija je odprt sistem, je v stalni interakciji z
okoljem, v katerem deluje. Po teoriji sistemov je tako kot organizmi odvisna
od okolja in mora z njim razviti ustrezne odnose, če hoče preživeti. Okolje
vpliva na organizacijo, pa tudi organizacija vpliva na okolje. Vsekakor insti-
tucija ne more uspeti, če ni aktivno vključena v okolje, ne prispeva vanj in
se ne odziva nanj. Ključni deležniki so predstavljeni v Sliki 6.
