Page 59 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 59
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 59
povojno obdobje pa do danes, spreminjal tudi pomen letovanj oz. koris-
ti, ki izhajajo iz programov; leta 1954 so pri ZPMS oblikovali podrobna
»navodila za organizatorje letovanj«, kjer npr. ugotavljajo, da »kljub temu,
da imajo letovanja že večletno tradicijo, po vsebinski plati če vedno šepajo –
vse preveč izstopa njihova socialna in zdravstvena naloga, vzgojne naloge pa
so potisnjene nekam vstran«, danes pa ponovno, »s humanitarnimi akcija-
mi« in »z letovanji otrok s posebnimi potrebami«, (v)stopajo v ospredje so-
cialne vsebine teh programov oz. lahko zaznamo tudi vračanje programov,
ki so utemeljeni in povezani s koristmi letovanj za zdravje otrok; gre za t. i.
zdravstvene kolonije.
Poleg že omenjenih splošnih koristi letovanj za zdravje, vzgojo in re-
kreacijo otrok pa pobude socialnega turizma znotraj inkluzivnega mo-
dela (Minnaert, Maitland in Miller, 2013) – v primeru ZPMS gre za t. i.
»osnovne programe letovanj« – predpostavljajo, da participacija v turiz-
mu prinaša, udeležencem neke univerzalne/splošne koristi, in sicer je to
v primeru letovanj pri ZPMS »sproščujoče, ustvarjalno, varno in aktivno
preživljanje počitnic«. Zanimivo je, da pri ZPMS v zvezi s cilji letovanj ot-
rok s posebnimi potrebami oz. otrok iz socialno manj spodbudnih oko-
lij navajajo številne specifične cilje, medtem ko osnovni programi letovanj
niso tako ciljno determinirani in specificirani – znotraj ciljev omen-
jenih programov tako najdemo tudi čisto splošen cilj počitnic in to je
»kakovostno preživljanje prostega časa«, ki se kot tema v raziskavah social-
nega turizma in njihovih koristih za uporabnike konstantno pojavlja. Po-
javlja se kot samostojna tema – npr. v raziskavi Sedgleyeve, Pritchardove
in Morgana (2012) se pojavlja v kontekstu počitniških aktivnosti oz. skrbi
staršev, da svojim otrokom ponudijo kakovostno preživljanje prostega časa
in dostop do novih aktivnosti – ali pa kot del t. i. subjektivnega blagostanja
oz. kakovosti življenja (McCabe in Johnson, 2013), pri čemer koncept bla-
gostanja lahko razumemo kot nekaj, kar ljudi dela srečne in zadovoljne v
življenju. Počitnice so, glede na sodobno teorijo socialnega turizma, tudi
priložnost za odmik/pobeg od vsakdanjih problemov in okoliščin (McCabe,
2009) oz. od »težke in pogosto stresne rutine« (McCabe, Joldersma in Li,
2010) oz., v primeru otrok, »pobeg od šolskih obveznosti« (Sedgley, Prit-
chard in Morgan, 2012). Podobno velja tudi za letovanja – namenjena so
sprostitvi od npr. šolskih obveznosti otrok, hkrati pa odpirajo priložnost za
ustvarjanje in (nove) aktivnosti, kar Minnaert, Maitland in Miller (2009)
imenujejo izkustveno učenje. ZPMS navaja kot enega pomembnih ciljev
otroških letovanj tudi »spodbujanje ustvarjalnosti, aktivnosti in odkrivan-
je ter izražanje njihovih [otroških] talentov«. Priložnosti, ki jih počitnice
ponujajo za bolj neformalno učenje, so pri ZPMS nedvoumno prepoznali
povojno obdobje pa do danes, spreminjal tudi pomen letovanj oz. koris-
ti, ki izhajajo iz programov; leta 1954 so pri ZPMS oblikovali podrobna
»navodila za organizatorje letovanj«, kjer npr. ugotavljajo, da »kljub temu,
da imajo letovanja že večletno tradicijo, po vsebinski plati če vedno šepajo –
vse preveč izstopa njihova socialna in zdravstvena naloga, vzgojne naloge pa
so potisnjene nekam vstran«, danes pa ponovno, »s humanitarnimi akcija-
mi« in »z letovanji otrok s posebnimi potrebami«, (v)stopajo v ospredje so-
cialne vsebine teh programov oz. lahko zaznamo tudi vračanje programov,
ki so utemeljeni in povezani s koristmi letovanj za zdravje otrok; gre za t. i.
zdravstvene kolonije.
Poleg že omenjenih splošnih koristi letovanj za zdravje, vzgojo in re-
kreacijo otrok pa pobude socialnega turizma znotraj inkluzivnega mo-
dela (Minnaert, Maitland in Miller, 2013) – v primeru ZPMS gre za t. i.
»osnovne programe letovanj« – predpostavljajo, da participacija v turiz-
mu prinaša, udeležencem neke univerzalne/splošne koristi, in sicer je to
v primeru letovanj pri ZPMS »sproščujoče, ustvarjalno, varno in aktivno
preživljanje počitnic«. Zanimivo je, da pri ZPMS v zvezi s cilji letovanj ot-
rok s posebnimi potrebami oz. otrok iz socialno manj spodbudnih oko-
lij navajajo številne specifične cilje, medtem ko osnovni programi letovanj
niso tako ciljno determinirani in specificirani – znotraj ciljev omen-
jenih programov tako najdemo tudi čisto splošen cilj počitnic in to je
»kakovostno preživljanje prostega časa«, ki se kot tema v raziskavah social-
nega turizma in njihovih koristih za uporabnike konstantno pojavlja. Po-
javlja se kot samostojna tema – npr. v raziskavi Sedgleyeve, Pritchardove
in Morgana (2012) se pojavlja v kontekstu počitniških aktivnosti oz. skrbi
staršev, da svojim otrokom ponudijo kakovostno preživljanje prostega časa
in dostop do novih aktivnosti – ali pa kot del t. i. subjektivnega blagostanja
oz. kakovosti življenja (McCabe in Johnson, 2013), pri čemer koncept bla-
gostanja lahko razumemo kot nekaj, kar ljudi dela srečne in zadovoljne v
življenju. Počitnice so, glede na sodobno teorijo socialnega turizma, tudi
priložnost za odmik/pobeg od vsakdanjih problemov in okoliščin (McCabe,
2009) oz. od »težke in pogosto stresne rutine« (McCabe, Joldersma in Li,
2010) oz., v primeru otrok, »pobeg od šolskih obveznosti« (Sedgley, Prit-
chard in Morgan, 2012). Podobno velja tudi za letovanja – namenjena so
sprostitvi od npr. šolskih obveznosti otrok, hkrati pa odpirajo priložnost za
ustvarjanje in (nove) aktivnosti, kar Minnaert, Maitland in Miller (2009)
imenujejo izkustveno učenje. ZPMS navaja kot enega pomembnih ciljev
otroških letovanj tudi »spodbujanje ustvarjalnosti, aktivnosti in odkrivan-
je ter izražanje njihovih [otroških] talentov«. Priložnosti, ki jih počitnice
ponujajo za bolj neformalno učenje, so pri ZPMS nedvoumno prepoznali
