Page 65 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 65
Soustvarjanje za potrebe
turizma v visokem šolstvu
Marija Rok
Uvod
Soustvarjanje je primarno termin iz trženjskih ved in tam ga največkrat
srečujemo. Obstoječa znanstvena literatura na to temo je, značilno, novej-
šega datuma, kajti zaostrena tekma na sodobnem globalnem trgu sili or-
ganizacije v iskanje konkurenčnih prednosti. Chathoth in drugi (2013,
11) definirajo soustvarjanje kot ravnanje z dominantno storitveno usmer-
jenostjo (service-dominant logic), za razliko od klasične blagovne usmer-
jenosti (goods-dominant logic), pri kreiranju vrednosti v storitvenih tran-
sakcijah: »Soustvarjanje je skupen proces sodelovanja in oblikovanja
storitev z vrednostjo, ki poteka med ponudnikom in uporabnikom sto-
ritev.« Recipročnost, vzajemnost in medsebojna odvisnost so ključnega
pomena za oblikovanje storitev z dodano vednostjo. Avtorji tudi opozarjajo,
da je tako medsebojno koristnost odnosov težko doseči, saj zahteva
vključenost vseh resursov, interesov in pričakovanj, tako ponudnikov kot
uporabnikov. Tudi Prahalad in Ramaswamy (2004a, 10) poudarjata, da je
soustvarjanje težka naloga in zahteva od tradicionalnih sistemov vse prej
kot majhne spremembe: »Soustvarjanje ni outsourcing, prav tako ni prila-
gajanje proizvodov in storitev kupcem. To tudi ni organiziranje dogodkov
za kupce v zvezi s ponudbo podjetja.« Avtorja trdita, da gre za fundamen-
talne spremembe, personalizirane interakcije, soustvarjanje pa se odvija v
številnih možnih oblikah na relaciji organizacija-uporabnik, vključno s
tradicionalno menjavo. Spremembe narekuje zavedanje, da sta rast in ob-
stanek organizacije odvisna od prilagajanja nenehnim spremembam na tr-
žišču, ki zahtevajo strateški in sistematičen pristop ter tesno sodelovanje z
uporabniki storitev. Konkurenca je ostra, pritisk na ponudnike konstan-
turizma v visokem šolstvu
Marija Rok
Uvod
Soustvarjanje je primarno termin iz trženjskih ved in tam ga največkrat
srečujemo. Obstoječa znanstvena literatura na to temo je, značilno, novej-
šega datuma, kajti zaostrena tekma na sodobnem globalnem trgu sili or-
ganizacije v iskanje konkurenčnih prednosti. Chathoth in drugi (2013,
11) definirajo soustvarjanje kot ravnanje z dominantno storitveno usmer-
jenostjo (service-dominant logic), za razliko od klasične blagovne usmer-
jenosti (goods-dominant logic), pri kreiranju vrednosti v storitvenih tran-
sakcijah: »Soustvarjanje je skupen proces sodelovanja in oblikovanja
storitev z vrednostjo, ki poteka med ponudnikom in uporabnikom sto-
ritev.« Recipročnost, vzajemnost in medsebojna odvisnost so ključnega
pomena za oblikovanje storitev z dodano vednostjo. Avtorji tudi opozarjajo,
da je tako medsebojno koristnost odnosov težko doseči, saj zahteva
vključenost vseh resursov, interesov in pričakovanj, tako ponudnikov kot
uporabnikov. Tudi Prahalad in Ramaswamy (2004a, 10) poudarjata, da je
soustvarjanje težka naloga in zahteva od tradicionalnih sistemov vse prej
kot majhne spremembe: »Soustvarjanje ni outsourcing, prav tako ni prila-
gajanje proizvodov in storitev kupcem. To tudi ni organiziranje dogodkov
za kupce v zvezi s ponudbo podjetja.« Avtorja trdita, da gre za fundamen-
talne spremembe, personalizirane interakcije, soustvarjanje pa se odvija v
številnih možnih oblikah na relaciji organizacija-uporabnik, vključno s
tradicionalno menjavo. Spremembe narekuje zavedanje, da sta rast in ob-
stanek organizacije odvisna od prilagajanja nenehnim spremembam na tr-
žišču, ki zahtevajo strateški in sistematičen pristop ter tesno sodelovanje z
uporabniki storitev. Konkurenca je ostra, pritisk na ponudnike konstan-
