Page 63 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 63
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 63
obseg tudi tovrstnih programov in priča smo zaostrovanju kriterijev za napo-
titev otrok na zdravstvena letovanja. Posebni socialni programi letovanj, ka-
mor sodijo letovanja otrok s posebnimi potrebami, pa so zaradi vsakoletnega
prijavljanja na razpise FIHO odvisni od uspešnosti prijave oz. sta njihovo fi-
nanciranje in obseg negotova. Podobno se dogaja tudi s humanitarnimi oz. z
donatorskimi programi, ki so odvisni od vsakoletnega pridobivanja sredstev,
in zato obstaja podobna nevarnost, namreč da bo sredstev za te programe
socialnega vključevanja vse manj. Osnovni programi letovanj pa so že sedaj
nedosegljivi za mnoge otroke oz. njihove starše – po podatkih predstavnice
ZPMS je delež staršev, ki še uspejo v celoti plačati letovanje, nižji od tretjine.
Zanimiva pa je tudi ugotovitev raziskave v zvezi s humanitarnimi programi
in programi letovanj, namenjenih otrokom s posebnimi potrebami, ki so,
predvidevamo da zaradi pridobivanja finančnih sredstev (s pomočjo huma-
nitarnih akcij oz. preko razpisov pri fundaciji FIHO), vsebinsko obsežnejše
utemeljeni in argumentirani oz. se koristi teh letovanj povezujejo s širšimi
koristmi za družbo in ne le s koristmi za posameznike, kar je nekako pra-
ksa pri osnovnih programih letovanj. Glede na številne koristi, ki jih imajo
različna letovanja oz. programi socialnega turizma za uporabnike in družbo,
bi pričakovali večjo udeležbo države pri (so)financiranju tovrstnih pobud.
Opazen pa je ravno obraten trend, in sicer da se vse večje breme zagotavljanja
socialne blaginje (otrok) prenaša na lokalne skupnosti, neprofitne – prosto-
voljske organizacije in združenja ter humanitarne organizacije, ki s svojim
delovanjem nadomeščajo tisto, kar je naloga in vloga »socialne« države.
obseg tudi tovrstnih programov in priča smo zaostrovanju kriterijev za napo-
titev otrok na zdravstvena letovanja. Posebni socialni programi letovanj, ka-
mor sodijo letovanja otrok s posebnimi potrebami, pa so zaradi vsakoletnega
prijavljanja na razpise FIHO odvisni od uspešnosti prijave oz. sta njihovo fi-
nanciranje in obseg negotova. Podobno se dogaja tudi s humanitarnimi oz. z
donatorskimi programi, ki so odvisni od vsakoletnega pridobivanja sredstev,
in zato obstaja podobna nevarnost, namreč da bo sredstev za te programe
socialnega vključevanja vse manj. Osnovni programi letovanj pa so že sedaj
nedosegljivi za mnoge otroke oz. njihove starše – po podatkih predstavnice
ZPMS je delež staršev, ki še uspejo v celoti plačati letovanje, nižji od tretjine.
Zanimiva pa je tudi ugotovitev raziskave v zvezi s humanitarnimi programi
in programi letovanj, namenjenih otrokom s posebnimi potrebami, ki so,
predvidevamo da zaradi pridobivanja finančnih sredstev (s pomočjo huma-
nitarnih akcij oz. preko razpisov pri fundaciji FIHO), vsebinsko obsežnejše
utemeljeni in argumentirani oz. se koristi teh letovanj povezujejo s širšimi
koristmi za družbo in ne le s koristmi za posameznike, kar je nekako pra-
ksa pri osnovnih programih letovanj. Glede na številne koristi, ki jih imajo
različna letovanja oz. programi socialnega turizma za uporabnike in družbo,
bi pričakovali večjo udeležbo države pri (so)financiranju tovrstnih pobud.
Opazen pa je ravno obraten trend, in sicer da se vse večje breme zagotavljanja
socialne blaginje (otrok) prenaša na lokalne skupnosti, neprofitne – prosto-
voljske organizacije in združenja ter humanitarne organizacije, ki s svojim
delovanjem nadomeščajo tisto, kar je naloga in vloga »socialne« države.
