Page 61 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 61
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 61
Pomembna značilnost programov letovanj je tudi ta, da so socialno
občutljivi, kar pomeni, »da organizacija [ZPMS] posebej skrbi, da se leto-
vanj in prostočasnih aktivnosti lahko udeležujejo vsi otroci ne glede na so-
cialni status«. Programi prispevajo k v večji socialni koheziji in social-
ni vključenosti (Minnaert, Maitland in Miller, 2006) oz. je njihov namen
dvojen: »prvič, omogočiti počitnice vsem otrokom, in drugič, za vse otroke
enake počitnice«. ZPMS je torej »v dolgoletni tradiciji delovanja s svojimi
strokovno vodenimi progami omogočala, da so se v programe letovanj
lahko vključili vsi otroci po načelu enakih možnosti«. V ta namen orga-
nizirajo tudi »letovanja humanitarnega značaja« oz. t. i. »humanitarne
in donatorske programe« letovanj. Humanitarni akciji »Pomežik soncu«,
ki poteka od leta 1998 pa do danes, in »Vsi smo bili otroci«, ki je pote-
kala med letoma 2003 in 2007, sta dva najbolj poznana humanitarna pro-
jekta »s ciljem zmanjševanja socialne izključenosti in zagotavljanja enakih
možnosti otrokom za kvalitetno preživljanje počitnic«. Cilji teh progra-
mov je otrokom iz socialo-ogroženih družin omogočiti, poleg osnovnih
koristi, kot so npr. »(1) kakovostno preživljanje prostega časa, (2) spodbujan-
je ustvarjalnosti, aktivnosti in odkrivanje ter izražanje njihovih talentov«, še
dodatne (socialne) koristi, ki izhajajo iz njihovega »socialno manj spodbud-
nega okolja«, kot so npr: »(3) enakovredne počitniške aktivnosti skozi dru-
ženje z vrstniki in s tem enake možnosti, (4) učenje drugih otrok sprejemanja,
sočutja in strpnosti do drugačnih – spodbujanje pozitivnih vrednot, (5) pre-
prečevanje oz. blaženje socialne izključenosti, (6) zdravstveno preventivo, (7)
izboljšanje samopodobe in sprejetosti, ter (8) varno (psihično in fizično) okol-
je.« Poleg univerzalnih koristi oz. koristi, ki se nanašajo predvsem na upo-
rabnike, vidimo, da gre v tem primeru tudi za promocijo socialnih koristi,
ki jih socialni turizem prinaša za družbo – povečevanje družbene enakos-
ti, socialne vključenosti in neodvisnosti posameznikov ter promocija druž-
benih vrednot, kot so npr. sprejemanje, sočutje in strpnost do drugačnih.
V okviru »socialnih programov« letovanj pa ZPMS organizira letovanja
tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki jih financira fundacija FIHO.
Poleg univerzalnih koristi za otroke in že omenjenih koristi za družbo
znotraj teh programov še močneje izstopajo cilji, povezani s povečevanjem
socialne vključenosti in »promocijo drugačnosti«. Programi letovanj tako
otrokom omogočajo: »(1) enakovredno vključevanje v počitniške aktivnosti
skozi druženje z vrstniki in kakovostno preživljanje prostega časa; (2) učenje
drugih otrok sprejemanja in strpnosti do drugačnih; (3) samospoznavanje in
razvoj potencialov; (4) spodbujanje drugačnim otrokom naklonjenega javne-
ga mnenja ter ozaveščanje o njihovih posebnostih in (5) preprečevanje njihove
socialne izključenosti oz omogočanje socialne vključenosti«. Ponovno iz cil-
Pomembna značilnost programov letovanj je tudi ta, da so socialno
občutljivi, kar pomeni, »da organizacija [ZPMS] posebej skrbi, da se leto-
vanj in prostočasnih aktivnosti lahko udeležujejo vsi otroci ne glede na so-
cialni status«. Programi prispevajo k v večji socialni koheziji in social-
ni vključenosti (Minnaert, Maitland in Miller, 2006) oz. je njihov namen
dvojen: »prvič, omogočiti počitnice vsem otrokom, in drugič, za vse otroke
enake počitnice«. ZPMS je torej »v dolgoletni tradiciji delovanja s svojimi
strokovno vodenimi progami omogočala, da so se v programe letovanj
lahko vključili vsi otroci po načelu enakih možnosti«. V ta namen orga-
nizirajo tudi »letovanja humanitarnega značaja« oz. t. i. »humanitarne
in donatorske programe« letovanj. Humanitarni akciji »Pomežik soncu«,
ki poteka od leta 1998 pa do danes, in »Vsi smo bili otroci«, ki je pote-
kala med letoma 2003 in 2007, sta dva najbolj poznana humanitarna pro-
jekta »s ciljem zmanjševanja socialne izključenosti in zagotavljanja enakih
možnosti otrokom za kvalitetno preživljanje počitnic«. Cilji teh progra-
mov je otrokom iz socialo-ogroženih družin omogočiti, poleg osnovnih
koristi, kot so npr. »(1) kakovostno preživljanje prostega časa, (2) spodbujan-
je ustvarjalnosti, aktivnosti in odkrivanje ter izražanje njihovih talentov«, še
dodatne (socialne) koristi, ki izhajajo iz njihovega »socialno manj spodbud-
nega okolja«, kot so npr: »(3) enakovredne počitniške aktivnosti skozi dru-
ženje z vrstniki in s tem enake možnosti, (4) učenje drugih otrok sprejemanja,
sočutja in strpnosti do drugačnih – spodbujanje pozitivnih vrednot, (5) pre-
prečevanje oz. blaženje socialne izključenosti, (6) zdravstveno preventivo, (7)
izboljšanje samopodobe in sprejetosti, ter (8) varno (psihično in fizično) okol-
je.« Poleg univerzalnih koristi oz. koristi, ki se nanašajo predvsem na upo-
rabnike, vidimo, da gre v tem primeru tudi za promocijo socialnih koristi,
ki jih socialni turizem prinaša za družbo – povečevanje družbene enakos-
ti, socialne vključenosti in neodvisnosti posameznikov ter promocija druž-
benih vrednot, kot so npr. sprejemanje, sočutje in strpnost do drugačnih.
V okviru »socialnih programov« letovanj pa ZPMS organizira letovanja
tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki jih financira fundacija FIHO.
Poleg univerzalnih koristi za otroke in že omenjenih koristi za družbo
znotraj teh programov še močneje izstopajo cilji, povezani s povečevanjem
socialne vključenosti in »promocijo drugačnosti«. Programi letovanj tako
otrokom omogočajo: »(1) enakovredno vključevanje v počitniške aktivnosti
skozi druženje z vrstniki in kakovostno preživljanje prostega časa; (2) učenje
drugih otrok sprejemanja in strpnosti do drugačnih; (3) samospoznavanje in
razvoj potencialov; (4) spodbujanje drugačnim otrokom naklonjenega javne-
ga mnenja ter ozaveščanje o njihovih posebnostih in (5) preprečevanje njihove
socialne izključenosti oz omogočanje socialne vključenosti«. Ponovno iz cil-
