Page 70 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 70
Soustvarjanje v turizmu
darstvom, v katere so vključeni študenti. Ob akreditaciji zavoda pa je pot-
rebno predložiti mnenja pristojne zbornice ali združenja delodajalcev, pri-
stojnih za področja, s katerih so študijski programi.
Če se povrnemo k tematiki soustvarjanja, navedimo primer dobre pra-
kse: ustanovitev prve zasebne visokošolske institucije v turizmu v Sloveni-
ji, ki je nastala v pravi interakciji z deležniki leta 1994; med ustanovitelji je
bilo turistično gospodarstvo, dvanajst podjetij, njihovi strokovnjaki so tudi
sooblikovali prve študijske programe in evalvacije ter sodelovali v nekate-
rih organih šole. Nekatere je institucija tudi habilitirala.
Ugotavljamo, da – kar se tiče regulative – ni predvideno soustvarjanje
študijskih programov z gospodarstvom. Podatek ni presenetljiv, saj se tudi
akademska sfera prereka glede tega, koliko naj študijski programi odražajo
potrebe in želje gospodarstva. Dilema se nanaša na usmerjenost študijskih
70 programov: poklicna/operativna usmerjenost proti liberalna/multidisci-
plinarna usmerjenost (Airey, 2002).
Institucija ima še neizkoriščene možnosti na področju skupnih študij-
skih programov z drugimi visokošolskimi zavodi; tudi njene mednarodne
ambicije so preskromne. Prav tako fakulteta nima akreditiranega nobene-
ga programa za izpopolnjevanje.
Del krivde za skromno soustvarjanje programov pa leži tudi na stra-
ni realnega sektorja. Kljub temu, da z njihove strani stalno letijo kritike na
obstoječi izobraževalni sistem, češ da je rigiden, da se prepočasi prilagaja
skokovitim spremembam na globalnem trgu, da ne prispeva k uravnavan-
ju neskladij na trgu delovne sile (Ladkin, 2002; Zehrer in Moessenlechner,
2009), se po drugi strani gospodarstvo ob priložnostih za soustvarjanje s
šolsko sfero ne aktivira (Rok in Mulej, 2014). Kot bodoči delodajalci se vse
premalo angažirajo pri usposabljanju študentov in čeprav imajo pripombe
na učne vsebine in kakovost diplomantov, jih je težko pridobiti k sodelo-
vanju na to temo (evalvacije, posveti); obenem pa natančno ne opredelijo,
kakšen profil diplomanta bi ustrezal njihovim potrebam. Tu vidimo še ve-
liko priložnosti za soustvarjanje in preseganje tradicionalnega odnosa med
izobraževalno sfero in delodajalci. Ob tem se je potrebno spomniti tudi be-
sed generalnega direktorja UNWTO (Fayos-Sola, 1995), da se rigidnost v
turističnem sektorju kot inercija iz preteklosti pogosto odraža tudi v štu-
dijskih programih in vsebini predmetov.
Soustvarjanje za potrebe zaposljivosti študentov in trga dela
Strokovna praksa študentov v neposrednem delovnem okolju predstavlja
naslednji primer dobre prakse s področja soustvarjanja med fakulteto in
darstvom, v katere so vključeni študenti. Ob akreditaciji zavoda pa je pot-
rebno predložiti mnenja pristojne zbornice ali združenja delodajalcev, pri-
stojnih za področja, s katerih so študijski programi.
Če se povrnemo k tematiki soustvarjanja, navedimo primer dobre pra-
kse: ustanovitev prve zasebne visokošolske institucije v turizmu v Sloveni-
ji, ki je nastala v pravi interakciji z deležniki leta 1994; med ustanovitelji je
bilo turistično gospodarstvo, dvanajst podjetij, njihovi strokovnjaki so tudi
sooblikovali prve študijske programe in evalvacije ter sodelovali v nekate-
rih organih šole. Nekatere je institucija tudi habilitirala.
Ugotavljamo, da – kar se tiče regulative – ni predvideno soustvarjanje
študijskih programov z gospodarstvom. Podatek ni presenetljiv, saj se tudi
akademska sfera prereka glede tega, koliko naj študijski programi odražajo
potrebe in želje gospodarstva. Dilema se nanaša na usmerjenost študijskih
70 programov: poklicna/operativna usmerjenost proti liberalna/multidisci-
plinarna usmerjenost (Airey, 2002).
Institucija ima še neizkoriščene možnosti na področju skupnih študij-
skih programov z drugimi visokošolskimi zavodi; tudi njene mednarodne
ambicije so preskromne. Prav tako fakulteta nima akreditiranega nobene-
ga programa za izpopolnjevanje.
Del krivde za skromno soustvarjanje programov pa leži tudi na stra-
ni realnega sektorja. Kljub temu, da z njihove strani stalno letijo kritike na
obstoječi izobraževalni sistem, češ da je rigiden, da se prepočasi prilagaja
skokovitim spremembam na globalnem trgu, da ne prispeva k uravnavan-
ju neskladij na trgu delovne sile (Ladkin, 2002; Zehrer in Moessenlechner,
2009), se po drugi strani gospodarstvo ob priložnostih za soustvarjanje s
šolsko sfero ne aktivira (Rok in Mulej, 2014). Kot bodoči delodajalci se vse
premalo angažirajo pri usposabljanju študentov in čeprav imajo pripombe
na učne vsebine in kakovost diplomantov, jih je težko pridobiti k sodelo-
vanju na to temo (evalvacije, posveti); obenem pa natančno ne opredelijo,
kakšen profil diplomanta bi ustrezal njihovim potrebam. Tu vidimo še ve-
liko priložnosti za soustvarjanje in preseganje tradicionalnega odnosa med
izobraževalno sfero in delodajalci. Ob tem se je potrebno spomniti tudi be-
sed generalnega direktorja UNWTO (Fayos-Sola, 1995), da se rigidnost v
turističnem sektorju kot inercija iz preteklosti pogosto odraža tudi v štu-
dijskih programih in vsebini predmetov.
Soustvarjanje za potrebe zaposljivosti študentov in trga dela
Strokovna praksa študentov v neposrednem delovnem okolju predstavlja
naslednji primer dobre prakse s področja soustvarjanja med fakulteto in
