Page 69 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 69
Soustvarjanje za potrebe turizma v visokem šolstvu 69
macij, občasno priredi tiskovne konference, skrbi za lansiranje informacij,
pomembnih za določene javnosti, vabi novinarje na razne dogodke.
Lokalna skupnost – za razliko od npr. elementarnega šolstva je visoka šola
ohlapneje povezana z lokalno skupnostjo. Povezanost se je bolj pokazala v pri-
meru reševanja prostorske problematike fakultete, ko se je občina močno an-
gažirala, da se fakulteta ne bi odselila v sosednjo občino. Sicer šola občasno
sodeluje z občinskimi oblastmi ob raznih (npr. protokolarnih) dogodkih, po-
vezanih s turizmom in prijavah na projekte, ki so v skupnem interesu.
Dobavitelji – dobavitelji materiala, energije, napitkov; tiskarji, računal-
niško podjetje, čistilni servis idr. Nekateri izvajajo outsourcing storitev, ka-
tere je fakulteta oziroma univerza opustila. Zagotavljajo, da šola nemoteno
in učinkovito posluje.
Politične stranke –politika bolj ali manj vpliva na vse dejavnosti. Na-
men komuniciranja šole s političnimi javnostmi (tudi lobiranja) je infor-
mirati in prepričevati, cilji pa so različni: od spremembe zakonodaje, po-
moči pri financiranju do vzpostavljanja stikov s pomembnimi osebnostmi.
V nadaljevanju se prispevek osredotoča na tiste oblike sodelovanja z
obstoječimi deležniki, ki kažejo elemente soustvarjanja oziroma potenci-
ale za soustvarjanje.
Soustvarjanje za potrebe študijskih programov
Fakultete načeloma morajo imeti pregled nad trgom delovne sile. Ob akre-
ditaciji študijskih programov morajo NAKVIS-u predložiti tudi podatke
o potrebah po kadrih in trendih razvoja. Ob akreditaciji programov vsi
izvajalci poudarjajo potrebo po tovrstnih kadrih in upravičeno se poja-
vlja vprašanje, kako so tovrstne projekcije pripravljene. Košak (2014) sicer
meni, da je pravi izziv najti fakulteto, ki bi priznala težave svojih diploman-
tov pri iskanju dela, čeprav vse trdijo, da te podatke zbirajo.
Merila za akreditacijo zavodov in programov (NAKVIS, 2014) pou-
darjajo presojo zavoda po vpetosti v okolje (v obliki aplikativnih raziskav,
prispevkov h gospodarskemu, k družbenemu in h kulturnemu razvoju),
poleg tega pa je potrebno pojasniti (predložiti analize), kako bo dejavnost
odražala zaposlitvene potrebe gospodarstva. Ob podaljšanju akreditacije
pa je potrebno navesti, kolikšen delež diplomantov se zaposli v gospodar-
stvu in negospodarstvu. Ta analiza zaposljivosti diplomantov je vsekakor
boljša rešitev od prvotnih meril, ko je morala institucija predložiti vsaj 3
mnenja iz gospodarstva; institucije so pač skrbno izbirale podjetja, ki so
kurtoazno pripravila mnenja. Potrebno je tudi predložiti podatke o skle-
njenih dogovorih za praktično usposabljanje študentov in navesti, kako in
kje se praksa zagotavlja ter navesti projekte z gospodarstvom in negospo-
macij, občasno priredi tiskovne konference, skrbi za lansiranje informacij,
pomembnih za določene javnosti, vabi novinarje na razne dogodke.
Lokalna skupnost – za razliko od npr. elementarnega šolstva je visoka šola
ohlapneje povezana z lokalno skupnostjo. Povezanost se je bolj pokazala v pri-
meru reševanja prostorske problematike fakultete, ko se je občina močno an-
gažirala, da se fakulteta ne bi odselila v sosednjo občino. Sicer šola občasno
sodeluje z občinskimi oblastmi ob raznih (npr. protokolarnih) dogodkih, po-
vezanih s turizmom in prijavah na projekte, ki so v skupnem interesu.
Dobavitelji – dobavitelji materiala, energije, napitkov; tiskarji, računal-
niško podjetje, čistilni servis idr. Nekateri izvajajo outsourcing storitev, ka-
tere je fakulteta oziroma univerza opustila. Zagotavljajo, da šola nemoteno
in učinkovito posluje.
Politične stranke –politika bolj ali manj vpliva na vse dejavnosti. Na-
men komuniciranja šole s političnimi javnostmi (tudi lobiranja) je infor-
mirati in prepričevati, cilji pa so različni: od spremembe zakonodaje, po-
moči pri financiranju do vzpostavljanja stikov s pomembnimi osebnostmi.
V nadaljevanju se prispevek osredotoča na tiste oblike sodelovanja z
obstoječimi deležniki, ki kažejo elemente soustvarjanja oziroma potenci-
ale za soustvarjanje.
Soustvarjanje za potrebe študijskih programov
Fakultete načeloma morajo imeti pregled nad trgom delovne sile. Ob akre-
ditaciji študijskih programov morajo NAKVIS-u predložiti tudi podatke
o potrebah po kadrih in trendih razvoja. Ob akreditaciji programov vsi
izvajalci poudarjajo potrebo po tovrstnih kadrih in upravičeno se poja-
vlja vprašanje, kako so tovrstne projekcije pripravljene. Košak (2014) sicer
meni, da je pravi izziv najti fakulteto, ki bi priznala težave svojih diploman-
tov pri iskanju dela, čeprav vse trdijo, da te podatke zbirajo.
Merila za akreditacijo zavodov in programov (NAKVIS, 2014) pou-
darjajo presojo zavoda po vpetosti v okolje (v obliki aplikativnih raziskav,
prispevkov h gospodarskemu, k družbenemu in h kulturnemu razvoju),
poleg tega pa je potrebno pojasniti (predložiti analize), kako bo dejavnost
odražala zaposlitvene potrebe gospodarstva. Ob podaljšanju akreditacije
pa je potrebno navesti, kolikšen delež diplomantov se zaposli v gospodar-
stvu in negospodarstvu. Ta analiza zaposljivosti diplomantov je vsekakor
boljša rešitev od prvotnih meril, ko je morala institucija predložiti vsaj 3
mnenja iz gospodarstva; institucije so pač skrbno izbirale podjetja, ki so
kurtoazno pripravila mnenja. Potrebno je tudi predložiti podatke o skle-
njenih dogovorih za praktično usposabljanje študentov in navesti, kako in
kje se praksa zagotavlja ter navesti projekte z gospodarstvom in negospo-
