Page 60 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 60
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Na študijskem programu Management turističnih podjetij so diplomanti kot pozitivno la-
stnost izpostavili profesionalnost in dostopnost profesorjev ter zahtevnost študijskega pro-
grama.
Poudarek na tujih jezikih je najbolj všeč respondentom študijskega programa Media-
cija v turizmu, saj menijo, da je znanje tujih jezikov na področju turizma nuja, želijo si večje-
ga nabora tujih jezikov in to omenjajo kot problem. Poudarili so tudi, da bi si želeli študijski
program poslušati v angleškem jeziku. Čutijo pomanjkanje strokovnih znanj v smislu hote-
lirstva. Želijo si več praktičnih znanj in del prakse bi si želeli opravljati v tujini.
Razvijanje načina razmišljanja, pridobivanje znanja, delo na projektih, spodbujanje
samoiniciativnosti so bili odgovori diplomantov univerzitetnega programa Turizem o tem,
kaj jim je bilo najbolj všeč pri njihovem programu. Kot problem poudarijo predvsem to, da
na univerzitetnem programu ni prakse in posledično diplomanti nimajo praktičnih znanj,
kar se izkaže kot pomanjkljivost pri iskanju prve službe. Želeli bi si večjega sodelovanja z
domačim in tujim gospodarstvom.
Na podiplomskem študiju je bilo diplomantom všeč, da so pridobili dovolj širok spek-
ter znanj s področja turizma, trženja in managementa, problem pa vidijo predvsem v tem,
da je na voljo premalo izbirnih predmetov oz. jim zaradi premajhnega števila vpisanih štu-
dentov niso na voljo izbrani izbirni predmeti, ampak so jim ti določeni.
Anketiranci so težave v zvezi s študijskimi programi razdelili na dva dela. V prvem,
pomembnejšem (največkrat omenjenem) sklopu diplomanti pogrešajo predvsem več prak-
se in obenem opozarjajo tudi na nezaposljivost diplomantov, saj naj bi bili težko zaposljivi,
sploh če nimajo praktičnih znanj, kar predvsem velja za študente univerzitetnega progra-
ma. Nekateri menijo, da imajo previsoko izobrazbo za diplomanta s premalo praktičnih
znanj, zato se lahko zaposlijo na delovnih mestih, za katere ni razpisana tako visoka izobra-
zba. Menijo, da so težje zaposljivi kot drugi z nižjo stopnjo izobrazbe, saj delodajalci raje za-
poslijo osebo z nižjo izobrazbo za določeno delovno mesto, ki ne zahteva visoke izobrazbe.
Za delovna mesta z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe se pa zaradi pomanjkanja praktičnih
znanj niti ne morejo resno potegovati.
Drugi sklop težav pa se nanaša na izvedbo pedagoškega procesa in na izvajalce peda-
goškega procesa. Diplomanti menijo, da je pri nekaterih predmetih preveč dodatnega dela,
ki ga glede na število ur, ki jih je potrebno preživeti na fakulteti, težko kvalitetno izvesti.
Želeli bi si večjega nabora tujih jezikov, kot tudi večje število ur pri posameznem tujem jezi-
ku. Od izvajalcev pedagoškega procesa želijo povezavo med teorijo in prakso, večjo zahtev-
nost od študentov ter ustreznejši način podajanja znanja z več vmesne interakcije.
Predlagani ukrepi za izboljšanje študijskih programov po mnenju diplomantov se
gibljejo v smeri intenzivnejšega sodelovanja in povezovanja z gospodarstvom, v smislu vabl-
jenih predavateljev iz gospodarstva, izvajanja prakse in pridobivanja znanj, ki so bolj nepo-
sredno uporabna v aplikativnih znanjih. Želijo si zahtevnejši študij in zahtevnejše primer-
janje znanja, saj so mnenja, da bi lahko na takšen način tako diploma kot sama fakulteta
UP FTŠ Turistica pridobila večjo veljavo in ugled. Študijski programi bi morali slediti tren-
dom in potrebam v turizmu. Diplomati si želijo tudi več javnega nastopanja, znanj s pod-
ročja poslovnega komuniciranja in večjega nabora tujih jezikov.
Anketiranci dodiplomskega študija so si v času študija na UP FTŠ Turistici pridobili
naslednje kompetence: sposobnost samostojnega iskanja različnih informacij in kontaktov,
58
Na študijskem programu Management turističnih podjetij so diplomanti kot pozitivno la-
stnost izpostavili profesionalnost in dostopnost profesorjev ter zahtevnost študijskega pro-
grama.
Poudarek na tujih jezikih je najbolj všeč respondentom študijskega programa Media-
cija v turizmu, saj menijo, da je znanje tujih jezikov na področju turizma nuja, želijo si večje-
ga nabora tujih jezikov in to omenjajo kot problem. Poudarili so tudi, da bi si želeli študijski
program poslušati v angleškem jeziku. Čutijo pomanjkanje strokovnih znanj v smislu hote-
lirstva. Želijo si več praktičnih znanj in del prakse bi si želeli opravljati v tujini.
Razvijanje načina razmišljanja, pridobivanje znanja, delo na projektih, spodbujanje
samoiniciativnosti so bili odgovori diplomantov univerzitetnega programa Turizem o tem,
kaj jim je bilo najbolj všeč pri njihovem programu. Kot problem poudarijo predvsem to, da
na univerzitetnem programu ni prakse in posledično diplomanti nimajo praktičnih znanj,
kar se izkaže kot pomanjkljivost pri iskanju prve službe. Želeli bi si večjega sodelovanja z
domačim in tujim gospodarstvom.
Na podiplomskem študiju je bilo diplomantom všeč, da so pridobili dovolj širok spek-
ter znanj s področja turizma, trženja in managementa, problem pa vidijo predvsem v tem,
da je na voljo premalo izbirnih predmetov oz. jim zaradi premajhnega števila vpisanih štu-
dentov niso na voljo izbrani izbirni predmeti, ampak so jim ti določeni.
Anketiranci so težave v zvezi s študijskimi programi razdelili na dva dela. V prvem,
pomembnejšem (največkrat omenjenem) sklopu diplomanti pogrešajo predvsem več prak-
se in obenem opozarjajo tudi na nezaposljivost diplomantov, saj naj bi bili težko zaposljivi,
sploh če nimajo praktičnih znanj, kar predvsem velja za študente univerzitetnega progra-
ma. Nekateri menijo, da imajo previsoko izobrazbo za diplomanta s premalo praktičnih
znanj, zato se lahko zaposlijo na delovnih mestih, za katere ni razpisana tako visoka izobra-
zba. Menijo, da so težje zaposljivi kot drugi z nižjo stopnjo izobrazbe, saj delodajalci raje za-
poslijo osebo z nižjo izobrazbo za določeno delovno mesto, ki ne zahteva visoke izobrazbe.
Za delovna mesta z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe se pa zaradi pomanjkanja praktičnih
znanj niti ne morejo resno potegovati.
Drugi sklop težav pa se nanaša na izvedbo pedagoškega procesa in na izvajalce peda-
goškega procesa. Diplomanti menijo, da je pri nekaterih predmetih preveč dodatnega dela,
ki ga glede na število ur, ki jih je potrebno preživeti na fakulteti, težko kvalitetno izvesti.
Želeli bi si večjega nabora tujih jezikov, kot tudi večje število ur pri posameznem tujem jezi-
ku. Od izvajalcev pedagoškega procesa želijo povezavo med teorijo in prakso, večjo zahtev-
nost od študentov ter ustreznejši način podajanja znanja z več vmesne interakcije.
Predlagani ukrepi za izboljšanje študijskih programov po mnenju diplomantov se
gibljejo v smeri intenzivnejšega sodelovanja in povezovanja z gospodarstvom, v smislu vabl-
jenih predavateljev iz gospodarstva, izvajanja prakse in pridobivanja znanj, ki so bolj nepo-
sredno uporabna v aplikativnih znanjih. Želijo si zahtevnejši študij in zahtevnejše primer-
janje znanja, saj so mnenja, da bi lahko na takšen način tako diploma kot sama fakulteta
UP FTŠ Turistica pridobila večjo veljavo in ugled. Študijski programi bi morali slediti tren-
dom in potrebam v turizmu. Diplomati si želijo tudi več javnega nastopanja, znanj s pod-
ročja poslovnega komuniciranja in večjega nabora tujih jezikov.
Anketiranci dodiplomskega študija so si v času študija na UP FTŠ Turistici pridobili
naslednje kompetence: sposobnost samostojnega iskanja različnih informacij in kontaktov,
58
