Page 57 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
analiza študijskih programov fakultete za turistične študije – turistice
razvite delavne navade in neustrezna samoocena študentov, ali jih poklic v turizmu sploh
zanima. Drugi sklop težav pa se nanaša na izvajalce pedagoškega procesa: podvajanje vsebin
predavanj, nesistematično imenovanje nosilcev predmetov, ki ne raziskujejo in se strokov-
no ne izpopolnjujejo na področju, katerega predavajo, premalo praktičnih znanj izvajalcev,
premalo sodobnih oblik in pristopov poučevanja (podajanja znanj), neustrezno vključeva-
nje gostujočih predavateljev v proces predavanj (velikokrat vsebina predavanj gostujočih
predavanj ni vsebinsko ustrezna glede na vsebino predmeta).
Rezultati anketiranja predstavnikov turističnega gospodarstva
(delodajalci)
K sodelovanju je bilo pozvanih 54 gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju turiz-
ma. Anketo je v zadostni meri – da je bila uporabna za analizo – izpolnilo 14 predstavni-
kov gospodarstva, vendar so nekateri pustili precej rubrik neizpolnjenih, tako da je to vse-
kakor ena od omejitev analize. Štirje od anketiranih so diplomanti UP FTŠ Turistice. Sicer
jih je samo 8 doslej imelo opravka s študenti oz. diplomanti Turistice. Anketiranci delujejo
v obalni, dolenjski, gorenjski in notranjski regiji oz. v Ljubljani in so zaposleni v nastanitve-
nih obratih (4), pri organizatorjih potovanj (2), v potovalni agenciji (1), na turistični atrak-
ciji (1), ostali na to vprašanje niso odgovorili. Glede funkcije v podjetju je bilo med njimi 5
direktorjev, 1 vodja poslovne enote in 1 vodja strežbe (ostali na to vprašanje niso odgovorili).
Iz odgovorov je razbrati, da anketiranci ne poznajo študijskih programov fakultete
do te mere, da bi jih lahko ločeno komentirali, zato so mnenja in stališča, ki so jih izraža-
li, »splošna« za vse programe, eventualno ločena za dodiplomsko in podiplomsko stopnjo.
Prav tako je zaznati veliko razpršenost odgovorov glede na konkretne izkušnje s študen-
ti Turistice in pričakovanja, kaj od diplomanta Fakultete za turistične študije pričakujejo.
Glede izobraževanja za potrebe turizma v Sloveniji so anketiranci zelo kritični, pred-
vsem so mnenja, da je v izobraževanju preveč teorije in premalo prakse za konkretna dela
v hotelirstvu. Hkrati pa se zavedajo, da formalna izobrazba ne more nadomestiti prakse in
podati vseh specifičnih znanj. Pričakovano ugotavljajo, da imajo diplomanti višjih stopenj
manj praktičnih znanj.
V splošnem študenti/diplomanti Turistice pustijo dober vtis, je pa ta zelo odvisen od
posameznika in njegovih ambicij, karakterja itd. Nekateri jim očitajo preveč splošno/teo-
retično znanje, brez usmerjene specializacije, pa tudi pomanjkanje samozavesti, komunika-
tivnosti in samostojnosti. Vsekakor imajo diplomanti primerna znanja in podlago za hitrej-
še doseganje rezultatov oz. ciljev, vendar pa jim primanjkuje prakse. Velika razlika je med
pričakovanji in ocenami operativnega kadra (ti bolj pričakujejo, da se bodo diplomanti spo-
sobni takoj vključiti v delovni proces) in vodstvenimi kadri.
Glede na raven študija so izpostavili, da na visokošolski strokovni ravni pogrešajo več
komunikacijskih veščin in splošne razgledanosti. Za operativne naloge in nižji manage-
ment ti diplomanti po študiju niso usposobljeni. Potrebujejo več prakse in samozavesti, več
konkretnega, uporabnega strokovnega znanja (SOP v hotelu, prodaja, trženje, vedenje po-
trošnikov, jeziki, ekonomika podjetij).
Za univerzitetno raven pričakujejo več splošnih in teoretičnih znanj iz npr. psiholo-
gije, managementa kakovosti, marketinga in splošnega managementa podjetja; za magistr-
sko raven pa predvsem managerska znanja (načrtovanje, organiziranje, HRM ...), vodstve-
55
razvite delavne navade in neustrezna samoocena študentov, ali jih poklic v turizmu sploh
zanima. Drugi sklop težav pa se nanaša na izvajalce pedagoškega procesa: podvajanje vsebin
predavanj, nesistematično imenovanje nosilcev predmetov, ki ne raziskujejo in se strokov-
no ne izpopolnjujejo na področju, katerega predavajo, premalo praktičnih znanj izvajalcev,
premalo sodobnih oblik in pristopov poučevanja (podajanja znanj), neustrezno vključeva-
nje gostujočih predavateljev v proces predavanj (velikokrat vsebina predavanj gostujočih
predavanj ni vsebinsko ustrezna glede na vsebino predmeta).
Rezultati anketiranja predstavnikov turističnega gospodarstva
(delodajalci)
K sodelovanju je bilo pozvanih 54 gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju turiz-
ma. Anketo je v zadostni meri – da je bila uporabna za analizo – izpolnilo 14 predstavni-
kov gospodarstva, vendar so nekateri pustili precej rubrik neizpolnjenih, tako da je to vse-
kakor ena od omejitev analize. Štirje od anketiranih so diplomanti UP FTŠ Turistice. Sicer
jih je samo 8 doslej imelo opravka s študenti oz. diplomanti Turistice. Anketiranci delujejo
v obalni, dolenjski, gorenjski in notranjski regiji oz. v Ljubljani in so zaposleni v nastanitve-
nih obratih (4), pri organizatorjih potovanj (2), v potovalni agenciji (1), na turistični atrak-
ciji (1), ostali na to vprašanje niso odgovorili. Glede funkcije v podjetju je bilo med njimi 5
direktorjev, 1 vodja poslovne enote in 1 vodja strežbe (ostali na to vprašanje niso odgovorili).
Iz odgovorov je razbrati, da anketiranci ne poznajo študijskih programov fakultete
do te mere, da bi jih lahko ločeno komentirali, zato so mnenja in stališča, ki so jih izraža-
li, »splošna« za vse programe, eventualno ločena za dodiplomsko in podiplomsko stopnjo.
Prav tako je zaznati veliko razpršenost odgovorov glede na konkretne izkušnje s študen-
ti Turistice in pričakovanja, kaj od diplomanta Fakultete za turistične študije pričakujejo.
Glede izobraževanja za potrebe turizma v Sloveniji so anketiranci zelo kritični, pred-
vsem so mnenja, da je v izobraževanju preveč teorije in premalo prakse za konkretna dela
v hotelirstvu. Hkrati pa se zavedajo, da formalna izobrazba ne more nadomestiti prakse in
podati vseh specifičnih znanj. Pričakovano ugotavljajo, da imajo diplomanti višjih stopenj
manj praktičnih znanj.
V splošnem študenti/diplomanti Turistice pustijo dober vtis, je pa ta zelo odvisen od
posameznika in njegovih ambicij, karakterja itd. Nekateri jim očitajo preveč splošno/teo-
retično znanje, brez usmerjene specializacije, pa tudi pomanjkanje samozavesti, komunika-
tivnosti in samostojnosti. Vsekakor imajo diplomanti primerna znanja in podlago za hitrej-
še doseganje rezultatov oz. ciljev, vendar pa jim primanjkuje prakse. Velika razlika je med
pričakovanji in ocenami operativnega kadra (ti bolj pričakujejo, da se bodo diplomanti spo-
sobni takoj vključiti v delovni proces) in vodstvenimi kadri.
Glede na raven študija so izpostavili, da na visokošolski strokovni ravni pogrešajo več
komunikacijskih veščin in splošne razgledanosti. Za operativne naloge in nižji manage-
ment ti diplomanti po študiju niso usposobljeni. Potrebujejo več prakse in samozavesti, več
konkretnega, uporabnega strokovnega znanja (SOP v hotelu, prodaja, trženje, vedenje po-
trošnikov, jeziki, ekonomika podjetij).
Za univerzitetno raven pričakujejo več splošnih in teoretičnih znanj iz npr. psiholo-
gije, managementa kakovosti, marketinga in splošnega managementa podjetja; za magistr-
sko raven pa predvsem managerska znanja (načrtovanje, organiziranje, HRM ...), vodstve-
55
