Page 59 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 59
analiza študijskih programov fakultete za turistične študije – turistice
program na dodiplomskem študiju MTD program, sledi študijski program Hotelirstvo in
turizem. Najslabše ocenjen po smiselnosti predmetnika pa je študijski program Mediaci-
ja v turizmu.
Na podiplomskem magistrskem študiju so vsi trije možni odgovori na študijskem
programu Turizem dokaj enotno zastopani, medtem ko se anketirani na študijskem progra-
mu Dediščinski turizem strinjajo, da je predmetnik smiselno sestavljen glede na profil dip-
lomanta.
Večina vprašanih na vseh študijskih programih dodiplomskega študija meni, da je
bilo nadgrajevanje med letniki le delno primerno, med odgovori izstopajo anketiranci štu-
dijske smeri MTD, saj v večini menijo, da je bilo nadgrajevanje znanja na njihovem progra-
mu primerno, takšnega mnenja so tudi diplomanti na podiplomskem magistrskem štu-
diju. Slabo oceno pa so podali tudi tokrat diplomanti programa Mediacija v turizmu, saj v
dobrih 38 % menijo, da nadgrajevanje znanj med letniki ni bilo primerno ali je bilo le del-
no primerno (46 %).
V času dodiplomskega študija so študentje v veliki večini (82 %) opravili študentsko
prakso na vseh študijskih programih, razen na univerzitetnem programu Turizem, saj ob-
vezne prakse na tem študijskem programu ni, kar se v nadaljevanju analize odgovorov izka-
že kot pomanjkljivost. Na podiplomskem študiju ni strokovne prakse.
Diplomanti na dodiplomskem študijskem programu bi se v 50 % ponovno vpisali na
isti študijski program na UP FTŠ Turistici, predvsem v veliki meri velja to za diplomante,
ki so obiskovali program Hotelirstvo in turizem ter program Management turističnih des-
tinacij, ne velja pa za program Mediacija v turizmu, saj bi jih večina izbrala drug študijski
program na drugi instituciji. Diplomanti podiplomskega študija bi se v veliki meri (82 %)
ponovno vpisali na isti program na UP FTŠ Turistici.
Diplomantom študijskega programa Hotelirstvo in turizem je bilo na njihovem pro-
gramu najbolj všeč pridobljeno znanje s poudarkom na hotelirstvu, gostinstvu, kakovosti,
managementu in tujih jezikih. Všeč jim je bila raznolikost predmetov, pridobitev organiza-
cijskih kompetenc ter možnost udeležbe na strokovnih ekskurzijah. Poudarjeno je bilo, da
gre za program, ki je nudil širok spekter znanj in kompetenc na različnih področjih turiz-
ma. Problematičnost pa vidijo v tem, da je premalo ponujenega praktičnega znanja, slabost
vidijo tudi v tem, da praksa ni bila obvezna, saj menijo, da je lahko to velika odskočna deska
za kasnejšo možnost zaposlitve. Želijo si večjega nabora predmetov, med katerimi bi lahko
izbirali. Nekateri menijo, da jim profesorji znanje podajajo na neustrezen način, s premalo
vmesne interakcije. Želijo si več sodelovanja z gospodarstvom.
Anketirancem visokošolskega programa Management turističnih destinacij so bile
pri nekaterih predmetih najbolj všeč povezava teorije s prakso, raznolikost predmetov ter
pridobitev uporabnega znanja, ki ga lahko uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju. Diplo-
manti si želijo večjo stopnjo zahtevnosti in to izpostavljajo kot problem, premalo je poudar-
ka na jezikih, saj menijo, da bi morali imeti več ur jezika kot do sedaj. Možnost izboljšave vi-
dijo v tem, da se uvede dodatne ure za tiste s slabim predznanjem posameznega jezika. Več
terenskih izkušenj (destinacije, podjetja). Izredni študentje v Ljubljani pa so izpostavili še
kot dodaten problem lokacijo študija v Ljubljani.
57
program na dodiplomskem študiju MTD program, sledi študijski program Hotelirstvo in
turizem. Najslabše ocenjen po smiselnosti predmetnika pa je študijski program Mediaci-
ja v turizmu.
Na podiplomskem magistrskem študiju so vsi trije možni odgovori na študijskem
programu Turizem dokaj enotno zastopani, medtem ko se anketirani na študijskem progra-
mu Dediščinski turizem strinjajo, da je predmetnik smiselno sestavljen glede na profil dip-
lomanta.
Večina vprašanih na vseh študijskih programih dodiplomskega študija meni, da je
bilo nadgrajevanje med letniki le delno primerno, med odgovori izstopajo anketiranci štu-
dijske smeri MTD, saj v večini menijo, da je bilo nadgrajevanje znanja na njihovem progra-
mu primerno, takšnega mnenja so tudi diplomanti na podiplomskem magistrskem štu-
diju. Slabo oceno pa so podali tudi tokrat diplomanti programa Mediacija v turizmu, saj v
dobrih 38 % menijo, da nadgrajevanje znanj med letniki ni bilo primerno ali je bilo le del-
no primerno (46 %).
V času dodiplomskega študija so študentje v veliki večini (82 %) opravili študentsko
prakso na vseh študijskih programih, razen na univerzitetnem programu Turizem, saj ob-
vezne prakse na tem študijskem programu ni, kar se v nadaljevanju analize odgovorov izka-
že kot pomanjkljivost. Na podiplomskem študiju ni strokovne prakse.
Diplomanti na dodiplomskem študijskem programu bi se v 50 % ponovno vpisali na
isti študijski program na UP FTŠ Turistici, predvsem v veliki meri velja to za diplomante,
ki so obiskovali program Hotelirstvo in turizem ter program Management turističnih des-
tinacij, ne velja pa za program Mediacija v turizmu, saj bi jih večina izbrala drug študijski
program na drugi instituciji. Diplomanti podiplomskega študija bi se v veliki meri (82 %)
ponovno vpisali na isti program na UP FTŠ Turistici.
Diplomantom študijskega programa Hotelirstvo in turizem je bilo na njihovem pro-
gramu najbolj všeč pridobljeno znanje s poudarkom na hotelirstvu, gostinstvu, kakovosti,
managementu in tujih jezikih. Všeč jim je bila raznolikost predmetov, pridobitev organiza-
cijskih kompetenc ter možnost udeležbe na strokovnih ekskurzijah. Poudarjeno je bilo, da
gre za program, ki je nudil širok spekter znanj in kompetenc na različnih področjih turiz-
ma. Problematičnost pa vidijo v tem, da je premalo ponujenega praktičnega znanja, slabost
vidijo tudi v tem, da praksa ni bila obvezna, saj menijo, da je lahko to velika odskočna deska
za kasnejšo možnost zaposlitve. Želijo si večjega nabora predmetov, med katerimi bi lahko
izbirali. Nekateri menijo, da jim profesorji znanje podajajo na neustrezen način, s premalo
vmesne interakcije. Želijo si več sodelovanja z gospodarstvom.
Anketirancem visokošolskega programa Management turističnih destinacij so bile
pri nekaterih predmetih najbolj všeč povezava teorije s prakso, raznolikost predmetov ter
pridobitev uporabnega znanja, ki ga lahko uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju. Diplo-
manti si želijo večjo stopnjo zahtevnosti in to izpostavljajo kot problem, premalo je poudar-
ka na jezikih, saj menijo, da bi morali imeti več ur jezika kot do sedaj. Možnost izboljšave vi-
dijo v tem, da se uvede dodatne ure za tiste s slabim predznanjem posameznega jezika. Več
terenskih izkušenj (destinacije, podjetja). Izredni študentje v Ljubljani pa so izpostavili še
kot dodaten problem lokacijo študija v Ljubljani.
57
