Page 229 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 229
omenu in vlogi državnih organov, ki so delovali (bdeli) O značaju i ulozi državnih organa koji su djelovali (bdjeli)
nad področjem gostinstva in turizma priča tudi dopis oz. u području ugostiteljstva i turizma svjedoči i dopis, od-
opravičilo Obalne turistične zveze predsedniku tržaškega nosno isprika Obalnog turističkog saveza predsjedniku
turističnega združenja (ita. Ente Provinciale Turismo Tri- tršćanske turističke udruge (tal. Ente Provinciale Turismo
este), ki se je na Obalno turistično zvezo pisno pritožil čez Trieste), koji se Obalnom turističkom savezu žalio pisanim
ponudbo (incident) v zasebni sečoveljski gostilni Čeligo.178 putem zbog ponude (incidenta) u privatnoj sečoveljskoj
gostionici Čeligo178.
4.3 Razvoj prehrambnega gostinstva v sedemdesetih in
osemdesetih letih 4. 3 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u sedamdese-
tim i osamdesetim godinama 20. stoljeća
V sedemdesetih letih gostinstvo beleži intenziven razvoj-
ni cikel. V tem obdobju je bila na slovenski Obali zgrajena U sedamdesetim godinama 20. stoljeća ugostiteljstvo
večina infrastrukturnih objektov (hotelov, restavracij), ki bilježi intenzivan razvojni ciklus. U tom je razdoblju na
so bili (tudi v segmentu gastronomije) prilagojeni zahte- slovenskoj obali izgrađena većina infrastrukturnih obje-
vam zahodnoevropskih turistov.179 Zaradi intenzivnega kata (hotela, restorana), koji su bili (također u segmentu
turističnega razvoja so se na Obali hitro razvijale stori- gastronomije) prilagođeni zahtjevima zapadnoeuropskih
tvene dejavnosti, kar se je odražalo tudi v porastu števila turista179. Zbog intenzivnog turističkog razvoja, na obali
prehrambnih obratov (glej Graf 3). Podroben pregled su se brzo razvijale uslužne djelatnosti, što se odražavalo
lastništva nad obrati po občinah nam razkrije, da so leta i u porastu broja prehrambenih objekata (vidi grafikon 3).
1970 v občini Piran in Izola prevladovali družbeni obrati, Detaljan nam pregled vlasništva nad objektima po opći-
medtem ko je bila v občini Koper velika večina obratov nama otkriva da su 1970. godini u općini Piran i Izola
zasebnih. Družbeni razvoj gostinstva je bil torej primarno prevladavali društveni objekti, dok su u općini Kopar u
usmerjen v gostinski razvoj Portoroža in Izole. Pri tem pa većini bili privatni. Dakle, društveni razvoj ugostiteljstva
je posebej zanimiv pregled števila sedišč, ki nam kaže, da bio je primarno usmjeren u ugostiteljski razvoj Portoroža
so leta 1970 prehrambni obrati v zasebnem sektorju glede i Izole. Pritom je posebno zanimljiv pregled broja mjesta,
na število sedišč (4.623 sedišč) bistveno presegali število koji nam govori da su 1970. godine prehrambeni objekti u
sedišč v obratih družbenega sektorja (2.846 sedišč). Pre- privatnom sektoru s obzirom na broj mjesta (4.623 mjesta)
gled iztržka hrane in pijače pa nam pokaže, da je bil kljub značajno premašivali broj mjesta u objektima društvenog
manjšemu številu sedišč, le-ta bistveno večji v družbenih sektora (2.846 mjesta). Pregled prihoda od hrane i pića go-
gostinskih obratih. Morebitne vzroke za to gre iskati v vori nam da je, unatoč manjem broju mjesta, znatno veći u
načrtnem – družbenem upravljanju gostinskih obratov ter društvenim ugostiteljskim objektima. Eventualne uzroke
metodologiji obdelave podatkov, saj ni povsem jasno, ali za to valja tražiti u planskom društvenom upravljanju
je med hrano in pijačo vključena tudi penzionska potro- ugostiteljskim objektima te metodologiji obrade podata-
šnja v družbenih hotelih.180 ka, zato što nije posve jasno je li u hranu i piće uključena i
pansionska potrošnja u društvenim hotelima180.
Intenziven turistični razvojni cikel se je odražal tudi v po-
rastu števila zaposlenih v gostinstvu. Številna gostinska Intenzivan turistički razvojni ciklus odražavao se i u po-
podjetja (tudi zasebna) so zaposlovala delovno silo iz dru- rastu broja zaposlenih u ugostiteljstvu. Brojne ugostitelj-
gih jugoslovanskih republik: iz poročil Obalne turistične ske tvrtke (privatne također) zapošljavale su radnu snagu
zveze Koper je razvidno, da je leta 1973 kar 63 zasebnih iz drugih jugoslavenskih republika: izvještaji Obalnog
gostišč na Obali zaposlovalo delavce iz drugih republik turističkog saveza Kopar pokazuju da je 1973. godine 63
Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).181
229
nad področjem gostinstva in turizma priča tudi dopis oz. u području ugostiteljstva i turizma svjedoči i dopis, od-
opravičilo Obalne turistične zveze predsedniku tržaškega nosno isprika Obalnog turističkog saveza predsjedniku
turističnega združenja (ita. Ente Provinciale Turismo Tri- tršćanske turističke udruge (tal. Ente Provinciale Turismo
este), ki se je na Obalno turistično zvezo pisno pritožil čez Trieste), koji se Obalnom turističkom savezu žalio pisanim
ponudbo (incident) v zasebni sečoveljski gostilni Čeligo.178 putem zbog ponude (incidenta) u privatnoj sečoveljskoj
gostionici Čeligo178.
4.3 Razvoj prehrambnega gostinstva v sedemdesetih in
osemdesetih letih 4. 3 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u sedamdese-
tim i osamdesetim godinama 20. stoljeća
V sedemdesetih letih gostinstvo beleži intenziven razvoj-
ni cikel. V tem obdobju je bila na slovenski Obali zgrajena U sedamdesetim godinama 20. stoljeća ugostiteljstvo
večina infrastrukturnih objektov (hotelov, restavracij), ki bilježi intenzivan razvojni ciklus. U tom je razdoblju na
so bili (tudi v segmentu gastronomije) prilagojeni zahte- slovenskoj obali izgrađena većina infrastrukturnih obje-
vam zahodnoevropskih turistov.179 Zaradi intenzivnega kata (hotela, restorana), koji su bili (također u segmentu
turističnega razvoja so se na Obali hitro razvijale stori- gastronomije) prilagođeni zahtjevima zapadnoeuropskih
tvene dejavnosti, kar se je odražalo tudi v porastu števila turista179. Zbog intenzivnog turističkog razvoja, na obali
prehrambnih obratov (glej Graf 3). Podroben pregled su se brzo razvijale uslužne djelatnosti, što se odražavalo
lastništva nad obrati po občinah nam razkrije, da so leta i u porastu broja prehrambenih objekata (vidi grafikon 3).
1970 v občini Piran in Izola prevladovali družbeni obrati, Detaljan nam pregled vlasništva nad objektima po opći-
medtem ko je bila v občini Koper velika večina obratov nama otkriva da su 1970. godini u općini Piran i Izola
zasebnih. Družbeni razvoj gostinstva je bil torej primarno prevladavali društveni objekti, dok su u općini Kopar u
usmerjen v gostinski razvoj Portoroža in Izole. Pri tem pa većini bili privatni. Dakle, društveni razvoj ugostiteljstva
je posebej zanimiv pregled števila sedišč, ki nam kaže, da bio je primarno usmjeren u ugostiteljski razvoj Portoroža
so leta 1970 prehrambni obrati v zasebnem sektorju glede i Izole. Pritom je posebno zanimljiv pregled broja mjesta,
na število sedišč (4.623 sedišč) bistveno presegali število koji nam govori da su 1970. godine prehrambeni objekti u
sedišč v obratih družbenega sektorja (2.846 sedišč). Pre- privatnom sektoru s obzirom na broj mjesta (4.623 mjesta)
gled iztržka hrane in pijače pa nam pokaže, da je bil kljub značajno premašivali broj mjesta u objektima društvenog
manjšemu številu sedišč, le-ta bistveno večji v družbenih sektora (2.846 mjesta). Pregled prihoda od hrane i pića go-
gostinskih obratih. Morebitne vzroke za to gre iskati v vori nam da je, unatoč manjem broju mjesta, znatno veći u
načrtnem – družbenem upravljanju gostinskih obratov ter društvenim ugostiteljskim objektima. Eventualne uzroke
metodologiji obdelave podatkov, saj ni povsem jasno, ali za to valja tražiti u planskom društvenom upravljanju
je med hrano in pijačo vključena tudi penzionska potro- ugostiteljskim objektima te metodologiji obrade podata-
šnja v družbenih hotelih.180 ka, zato što nije posve jasno je li u hranu i piće uključena i
pansionska potrošnja u društvenim hotelima180.
Intenziven turistični razvojni cikel se je odražal tudi v po-
rastu števila zaposlenih v gostinstvu. Številna gostinska Intenzivan turistički razvojni ciklus odražavao se i u po-
podjetja (tudi zasebna) so zaposlovala delovno silo iz dru- rastu broja zaposlenih u ugostiteljstvu. Brojne ugostitelj-
gih jugoslovanskih republik: iz poročil Obalne turistične ske tvrtke (privatne također) zapošljavale su radnu snagu
zveze Koper je razvidno, da je leta 1973 kar 63 zasebnih iz drugih jugoslavenskih republika: izvještaji Obalnog
gostišč na Obali zaposlovalo delavce iz drugih republik turističkog saveza Kopar pokazuju da je 1973. godine 63
Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).181
229
