Page 230 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 230
oupravljanje, predvsem družbenih gostinskih podjetij, privatnih pansiona na obali zapošljavalo radnike iz drugih
je bilo razvidno tudi v načrtnem upravljanju s kadrovsko republika Socijalističke federativne republike Jugoslavije
funkcijo podjetij. Skladno s samoupravno politiko so bila (SFRJ)181. Samoupravljanje se, prije svega u društvenim
analitično razporejena in ovrednotena posamezna delov- ugostiteljskim tvrtkama, odražavalo i u planskom uprav-
na mesta v gostinstvu (tako nastanitvenem kot prehramb- ljanju kadrovskim funkcijama u tvrtki. U skladu s politi-
nem), ki so jih na osnovi samoupravnega sporazuma v kom samouprave, pojedina radna mjesta u ugostiteljstvu
posameznih TOZD-ih (Temeljna organizacija združenega (smještajnom kao i prehrambenom) bila su analitički ras-
dela) določale posebne interne komisije. Sistematizacija poređena i vrednovana, a na temelju samoupravnog spo-
delovnih mest je služila razporejanju dohodka in delitvi razuma u pojedinim OOUR-ovima (Osnovne organizacije
sredstev. Iz zapisnika TOZD-a hotelov Palace je razvidno, udruženog rada) određivale su ih posebne interne komisi-
da so bili pri vrednotenju delovnih mest v prehrambnem je. Sistematizacija radnih mjesta služila je raspoređivanju
gostinstvu upoštevani naslednji kriteriji: strokovno zna- dohotka i raspodjeli sredstava. Iz zapisnika OOUR-a
nje, odgovornost, napori pri delu ter delovni pogoji.182 hotela Palace proizlazi da su prilikom vrednovanja radnih
mjesta u prehrambenom ugostiteljstvu uzimani u obzir
Na osnovi politike družbene kontrole cen v Socialistični sljedeći kriteriji: stručno znanje, odgovornost, napor pri
republiki Sloveniji (SRS) je v tem obdobju najvišje do- obavljanju posla i radni uvjeti182.
voljene t. i. maksimirane cene za nekatere proizvode in
storitve potrjevala (predpisovala) skupščina posamezne Na temelju politike društvene kontrole cijena u Socijali-
občine oz. občinski svet za gospodarstvo. Odredba o vi- stički republici Sloveniji (SRS), u tom je razdoblju najviše
šini cen se je nanašala na vse udeležence v prometu blaga dozvoljene tzv. maksimalizirane cijene za neke proizvode
in storitev. Ta se neposredno ni nanašala na oblikovanje i usluge potvrđivala (propisivala) skupština pojedine op-
končnih (prodajnih) cen v prehrambnih gostinskih obra- ćine, odnosno općinsko vijeće za gospodarstvo. Odredba
tih, določala pa je maloprodajne ter nabavne cene nekate- o visini cijena odnosila se na sve sudionike u prometu ro-
rih osnovnih živil, kot so mleko, osnovne vrste kruha in ba i usluga. To se nije neposredno odnosilo na formiranje
meso.183 Skladno z omenjeno odredbo so gostinci morali konačnih (prodajnih) cijena u prehrambenim ugostitelj-
vse spremembe prodajnih cen javljati v centralno evi- skim objektima, ali je odredba određivala maloprodajne
denco pristojnemu organu za cene, ki je deloval v sklopu te nabavne cijene nekih osnovnih namirnica, kao što su
občinskega oddelka za gospodarstvo, le-te pa so lahko mlijeko, osnovne vrste kruha i meso183. U skladu sa spo-
uporabljali šele po evidentiranju v uradnih evidencah. menutom odredbom, ugostitelji su morali sve promjene
prodajnih cijena dojaviti u centralnu evidenciju nadlež-
Turistični razvoj je vplival tudi na urbano transformacijo nom organu za cijene, koji je djelovao u sklopu općinskog
obalnega pasu (npr. izgradnja marine v Portorožu, uredi- odjela za gospodarstvo, a mogli si ih primjenjivati tek
tev obalnega sprehajališča) in porast števila manjših pre- nakon evidentiranja u službenim evidencijama.
hrambnih obratov v neposrednem obalnem pasu v drugi
polovici osemdesetih let.184 Število PGO v obdobju 1976 Turistički razvoj utjecao je i na urbanu transformaciju
do 1985 prikazujemo na Grafu 3. obalnog pojasa (npr. izgradnja marine u Portorožu, uređe-
nje obalnog šetališta) i porast broja manjih prehrambenih
Cenik jedi za kategorijo B v sezoni 1986 nazorno prikaže objekata u neposrednom obalnom pojasu u drugoj polovi-
pestrost ponudbe jedi. V nadaljevanju izpostavljamo le ne- ci osamdesetih godina184. Broj PUO-ova u razdoblju 1976.
katere, saj menimo, da odražajo specifičnost gastronom- do 1985. prikazujemo na grafikonu 3.
ske ponudbe preučevanega obdobja: hladne začetne jedi
(kaviar, tatarski biftek, gnjat s hrenom, ogrska salama, Cjenik jela za kategoriju B u sezoni 1986. zorno prikazuje
230
je bilo razvidno tudi v načrtnem upravljanju s kadrovsko republika Socijalističke federativne republike Jugoslavije
funkcijo podjetij. Skladno s samoupravno politiko so bila (SFRJ)181. Samoupravljanje se, prije svega u društvenim
analitično razporejena in ovrednotena posamezna delov- ugostiteljskim tvrtkama, odražavalo i u planskom uprav-
na mesta v gostinstvu (tako nastanitvenem kot prehramb- ljanju kadrovskim funkcijama u tvrtki. U skladu s politi-
nem), ki so jih na osnovi samoupravnega sporazuma v kom samouprave, pojedina radna mjesta u ugostiteljstvu
posameznih TOZD-ih (Temeljna organizacija združenega (smještajnom kao i prehrambenom) bila su analitički ras-
dela) določale posebne interne komisije. Sistematizacija poređena i vrednovana, a na temelju samoupravnog spo-
delovnih mest je služila razporejanju dohodka in delitvi razuma u pojedinim OOUR-ovima (Osnovne organizacije
sredstev. Iz zapisnika TOZD-a hotelov Palace je razvidno, udruženog rada) određivale su ih posebne interne komisi-
da so bili pri vrednotenju delovnih mest v prehrambnem je. Sistematizacija radnih mjesta služila je raspoređivanju
gostinstvu upoštevani naslednji kriteriji: strokovno zna- dohotka i raspodjeli sredstava. Iz zapisnika OOUR-a
nje, odgovornost, napori pri delu ter delovni pogoji.182 hotela Palace proizlazi da su prilikom vrednovanja radnih
mjesta u prehrambenom ugostiteljstvu uzimani u obzir
Na osnovi politike družbene kontrole cen v Socialistični sljedeći kriteriji: stručno znanje, odgovornost, napor pri
republiki Sloveniji (SRS) je v tem obdobju najvišje do- obavljanju posla i radni uvjeti182.
voljene t. i. maksimirane cene za nekatere proizvode in
storitve potrjevala (predpisovala) skupščina posamezne Na temelju politike društvene kontrole cijena u Socijali-
občine oz. občinski svet za gospodarstvo. Odredba o vi- stički republici Sloveniji (SRS), u tom je razdoblju najviše
šini cen se je nanašala na vse udeležence v prometu blaga dozvoljene tzv. maksimalizirane cijene za neke proizvode
in storitev. Ta se neposredno ni nanašala na oblikovanje i usluge potvrđivala (propisivala) skupština pojedine op-
končnih (prodajnih) cen v prehrambnih gostinskih obra- ćine, odnosno općinsko vijeće za gospodarstvo. Odredba
tih, določala pa je maloprodajne ter nabavne cene nekate- o visini cijena odnosila se na sve sudionike u prometu ro-
rih osnovnih živil, kot so mleko, osnovne vrste kruha in ba i usluga. To se nije neposredno odnosilo na formiranje
meso.183 Skladno z omenjeno odredbo so gostinci morali konačnih (prodajnih) cijena u prehrambenim ugostitelj-
vse spremembe prodajnih cen javljati v centralno evi- skim objektima, ali je odredba određivala maloprodajne
denco pristojnemu organu za cene, ki je deloval v sklopu te nabavne cijene nekih osnovnih namirnica, kao što su
občinskega oddelka za gospodarstvo, le-te pa so lahko mlijeko, osnovne vrste kruha i meso183. U skladu sa spo-
uporabljali šele po evidentiranju v uradnih evidencah. menutom odredbom, ugostitelji su morali sve promjene
prodajnih cijena dojaviti u centralnu evidenciju nadlež-
Turistični razvoj je vplival tudi na urbano transformacijo nom organu za cijene, koji je djelovao u sklopu općinskog
obalnega pasu (npr. izgradnja marine v Portorožu, uredi- odjela za gospodarstvo, a mogli si ih primjenjivati tek
tev obalnega sprehajališča) in porast števila manjših pre- nakon evidentiranja u službenim evidencijama.
hrambnih obratov v neposrednem obalnem pasu v drugi
polovici osemdesetih let.184 Število PGO v obdobju 1976 Turistički razvoj utjecao je i na urbanu transformaciju
do 1985 prikazujemo na Grafu 3. obalnog pojasa (npr. izgradnja marine u Portorožu, uređe-
nje obalnog šetališta) i porast broja manjih prehrambenih
Cenik jedi za kategorijo B v sezoni 1986 nazorno prikaže objekata u neposrednom obalnom pojasu u drugoj polovi-
pestrost ponudbe jedi. V nadaljevanju izpostavljamo le ne- ci osamdesetih godina184. Broj PUO-ova u razdoblju 1976.
katere, saj menimo, da odražajo specifičnost gastronom- do 1985. prikazujemo na grafikonu 3.
ske ponudbe preučevanega obdobja: hladne začetne jedi
(kaviar, tatarski biftek, gnjat s hrenom, ogrska salama, Cjenik jela za kategoriju B u sezoni 1986. zorno prikazuje
230
