Page 274 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 274
). Zanimivo je, da se največ gostinskih dejavnosti na- (148 u privatnom sektoru) na 927 (401 privatne). Zanimlji-
haja na področju občin Buje (267) in Pulja (224), ne pa na vo je da se najviše ugostiteljskih radnja nalazi na području
območju Poreča (182), kjer je turizem najbolj razvit. Leta općina Buje (267) i Pula (224), a ne na Poreštini (182) gdje
1952 je bila v Rovinju zgolj ena sama zasebna gostilna je turizam najrazvijeniji. Godine 1952. u Rovinju je bi-
Al giardino (kasneje Školjka) ter tri gostinske dejavnosti, la jedna jedina privatna gostionica Al giardino (kasnije
ki so bile v lasti kmetijskih zadrug iz Kanfanarja, Bal Školjka) te tri ugostiteljske radnje koje su držale poljopri-
in Sošićev. Leta 1960 so zgradili Mlečno restavracijo in vredne zadruge u Kanfanaru, Balama i Sošićima. Godine
restavracijo Školjka s prostrano plesno teraso, istočasno 1960. grade se Mliječni restoran, kao i restoran Školjka
pa v Rovinju poslujejo tudi zasebne gostilne Pri tržnici, s prostranom plesnom terasom, a istovremeno u Rovinju
Ribja restavracija, Stari grad, kot tudi krčme Centar, posluju i privatne gostionice Pri tržnici, Riblji restaurant,
Split, Al Vaporetto, Brodi ter ena najstarejših rovinjskih Stari grad, kao i krčme Centar, Split, Al Vaporetto, Brodi
kavarn Viecia batana, pa tudi gostilne v Kanfanarju, te jedna od najstarijih rovinjskih kavana Viecia batana,
Balah, Rovinjskem selu in Sošićih (lokali so v zasebni kao i gostionice u Kanfanaru, Balama, Rovinjskom selu i
lasti ali v najemu).50 Sošićima (lokali su ili privatni ili u najmu)50.
Gostinski obrati, namenjeni izključno turistom, pogosto Ugostiteljski objekti namijenjeni isključivo turistima če-
niso ponujali tradicionalnih istrskih jedi, na jedilniku so sto su negirali istarsku tradicionalnu prehranu i preferirali
raje imeli t. i. internacionalne in nacionalne – jugoslovan- tzv. međunarodnu i nacionalnu – jugoslavensku. Iako je
ske jedi. Čeprav so nekatera istrska turistična podjetja v bilo zapaženih primjera uklapanja istarske tradicionalne
svojo turistično ponudbo vključevala istrske tradicionalne prehrane u ugostiteljsku ponudu istarskih turističkih
jedi, so najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju istrske gos- poduzeća, ipak su najvažniju ulogu u očuvanju istarske
tinske ponudbe vendarle imele konobe v manjših krajih in ugostiteljske ponude imale konobe u manjim mjestima i
vaseh.51 V sedemdesetih letih je v opatijskih restavracijah selima51. U opatijskim restoranima Lovor i Riblji resto-
Lovor in Ribja restavracija52 v lasti hotelskega podjetja Li- ran52 hotelskog poduzeća Liburnia 70-ih godina nudi se
burnia v ponudbi mednarodna kuhinja, Ribja restavracija međunarodna kuhinja, s tim da Riblji restoran nudi 14
pa ponuja 14 različnih ribjih specialitet. V menijih so med različitih ribljih specijaliteta. U menijima se od slatkih
sladicami na voljo le palačinke, kar kaže na to, da ponudba jela (deserta) nalaze samo palačinke tj. raznovrsan menu
sladic ni sledila ostali raznovrstni ponudbi. nije pratila ponuda slastica.
V hotelih so imeli za penzionske goste na voljo dva do U hotelima su se pansionskim gostima nudila dva – tri
tri različne menije (gostje so se za enega od njih morali različita menija (koje su gosti definirali prethodni dan
odločiti dan prej, da je kuhinja lahko pripravila določeno kako bi se spremila određena količina jela), dok švedskih
količino jedi), samopostrežne ponudbe in ponudbe »all in- stolova i današnje „all inclusive“ ponude nije bilo ili je
clusive« pa je bilo zelo malo. Primer restavracije v hotel- bilo vrlo malo. Kao primjere restorana u hotelskim objek-
skem obratu je na Sliki 6, kjer je restavracija hotela Lan- tima prikazan je na slici 6 sala restorana hotela Lanterna u
terna v Rabcu. Štetićeva piše, da so v osemdesetih letih53 Rabcu. U razdoblju 80-ih godina Štetić53 piše da klasičan
klasične restavracije za hotelske goste običajno imele na restoran za hotelske goste predviđa najčešće ishranu na
voljo prehrano v sklopu penziona oz. polnega penziona. bazi pansiona ili punog pansiona. Dodatni menu je, najče-
Dodatni meni pa je bil najpogosteje zelo nedomišljen z šće, nemaštovit sa stereotipnom vrstom jela, a kao razlog
običajno, stereotipno hrano. Razlog naj bi bil v tem, da navodi da se ni ne očekuje druga klijentela osim hotelskih
razen hotelskih gostov niso pričakovali kakšne druge kli- gostiju. Ugostiteljski objekti obalnog dijela istarskog po-
entele. Gostinski obrati obalnega dela istrskega polotoka luotoka nudili su »a la carte« jelovnike na kojima su bila
274
haja na področju občin Buje (267) in Pulja (224), ne pa na vo je da se najviše ugostiteljskih radnja nalazi na području
območju Poreča (182), kjer je turizem najbolj razvit. Leta općina Buje (267) i Pula (224), a ne na Poreštini (182) gdje
1952 je bila v Rovinju zgolj ena sama zasebna gostilna je turizam najrazvijeniji. Godine 1952. u Rovinju je bi-
Al giardino (kasneje Školjka) ter tri gostinske dejavnosti, la jedna jedina privatna gostionica Al giardino (kasnije
ki so bile v lasti kmetijskih zadrug iz Kanfanarja, Bal Školjka) te tri ugostiteljske radnje koje su držale poljopri-
in Sošićev. Leta 1960 so zgradili Mlečno restavracijo in vredne zadruge u Kanfanaru, Balama i Sošićima. Godine
restavracijo Školjka s prostrano plesno teraso, istočasno 1960. grade se Mliječni restoran, kao i restoran Školjka
pa v Rovinju poslujejo tudi zasebne gostilne Pri tržnici, s prostranom plesnom terasom, a istovremeno u Rovinju
Ribja restavracija, Stari grad, kot tudi krčme Centar, posluju i privatne gostionice Pri tržnici, Riblji restaurant,
Split, Al Vaporetto, Brodi ter ena najstarejših rovinjskih Stari grad, kao i krčme Centar, Split, Al Vaporetto, Brodi
kavarn Viecia batana, pa tudi gostilne v Kanfanarju, te jedna od najstarijih rovinjskih kavana Viecia batana,
Balah, Rovinjskem selu in Sošićih (lokali so v zasebni kao i gostionice u Kanfanaru, Balama, Rovinjskom selu i
lasti ali v najemu).50 Sošićima (lokali su ili privatni ili u najmu)50.
Gostinski obrati, namenjeni izključno turistom, pogosto Ugostiteljski objekti namijenjeni isključivo turistima če-
niso ponujali tradicionalnih istrskih jedi, na jedilniku so sto su negirali istarsku tradicionalnu prehranu i preferirali
raje imeli t. i. internacionalne in nacionalne – jugoslovan- tzv. međunarodnu i nacionalnu – jugoslavensku. Iako je
ske jedi. Čeprav so nekatera istrska turistična podjetja v bilo zapaženih primjera uklapanja istarske tradicionalne
svojo turistično ponudbo vključevala istrske tradicionalne prehrane u ugostiteljsku ponudu istarskih turističkih
jedi, so najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju istrske gos- poduzeća, ipak su najvažniju ulogu u očuvanju istarske
tinske ponudbe vendarle imele konobe v manjših krajih in ugostiteljske ponude imale konobe u manjim mjestima i
vaseh.51 V sedemdesetih letih je v opatijskih restavracijah selima51. U opatijskim restoranima Lovor i Riblji resto-
Lovor in Ribja restavracija52 v lasti hotelskega podjetja Li- ran52 hotelskog poduzeća Liburnia 70-ih godina nudi se
burnia v ponudbi mednarodna kuhinja, Ribja restavracija međunarodna kuhinja, s tim da Riblji restoran nudi 14
pa ponuja 14 različnih ribjih specialitet. V menijih so med različitih ribljih specijaliteta. U menijima se od slatkih
sladicami na voljo le palačinke, kar kaže na to, da ponudba jela (deserta) nalaze samo palačinke tj. raznovrsan menu
sladic ni sledila ostali raznovrstni ponudbi. nije pratila ponuda slastica.
V hotelih so imeli za penzionske goste na voljo dva do U hotelima su se pansionskim gostima nudila dva – tri
tri različne menije (gostje so se za enega od njih morali različita menija (koje su gosti definirali prethodni dan
odločiti dan prej, da je kuhinja lahko pripravila določeno kako bi se spremila određena količina jela), dok švedskih
količino jedi), samopostrežne ponudbe in ponudbe »all in- stolova i današnje „all inclusive“ ponude nije bilo ili je
clusive« pa je bilo zelo malo. Primer restavracije v hotel- bilo vrlo malo. Kao primjere restorana u hotelskim objek-
skem obratu je na Sliki 6, kjer je restavracija hotela Lan- tima prikazan je na slici 6 sala restorana hotela Lanterna u
terna v Rabcu. Štetićeva piše, da so v osemdesetih letih53 Rabcu. U razdoblju 80-ih godina Štetić53 piše da klasičan
klasične restavracije za hotelske goste običajno imele na restoran za hotelske goste predviđa najčešće ishranu na
voljo prehrano v sklopu penziona oz. polnega penziona. bazi pansiona ili punog pansiona. Dodatni menu je, najče-
Dodatni meni pa je bil najpogosteje zelo nedomišljen z šće, nemaštovit sa stereotipnom vrstom jela, a kao razlog
običajno, stereotipno hrano. Razlog naj bi bil v tem, da navodi da se ni ne očekuje druga klijentela osim hotelskih
razen hotelskih gostov niso pričakovali kakšne druge kli- gostiju. Ugostiteljski objekti obalnog dijela istarskog po-
entele. Gostinski obrati obalnega dela istrskega polotoka luotoka nudili su »a la carte« jelovnike na kojima su bila
274
