Page 272 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 272
ju je leta 1936 Piero Maras v svoji gostilni uvedel t. i. Ugostiteljska ponuda ne prati samo turiste, već se prilago-
ljudske jedi, ki so postale gastronomski standard mesta. đava i lokalnom stanovništvu pa tako u Puli 1936. godine
V gostilni so ponujali golaž, vampe, lignje itd., bila pa je Piero Maras u svoju gostionicu uvodi tzv. narodna jela ko-
znana med vsemi družbenimi sloji – od ribičev do direk- ja su postala gastronomski standard grada. Gostionica je
torja bolnišnice.43 nudila gulaš, tripe, lignje itd. i bila je poznata među svim
slojevima društva: od ribara do upravitelja bolnice itd.43
Vladavina Italije je na območje Istre prinesla spremembe
ne le v nazivih restavracij, temveč tudi v ponudbi hrane Vladavina Italije na prostorima Istre donijela je promjene
in pijače. Na Sliki 5 je vidno italijansko poimenovanje kako u samom nazivlju restorana tako i u ponudi hrane i
gostilne, ki stoji na Rivi v Poreču. Razglednica, s katere pića. Na slici 5 uočava se talijansko nazivlje gostionice
je pričujoča fotografija, je iz dvajsetih let 20. stoletja. smještene na rivi u Poreču. Razglednica s koje je preuzeta
fotografija potječe iz 20-ih godina 20. stoljeća.
4. Gastronomska ponudba po II. svetovni vojni 4. Gastronomska ponuda poslije Drugog svjetskog rata
V obdobju po II. svetovni vojni gostinstvo zaznamuje iz- Karakteristika razdoblja u ugostiteljstvu nakon Drugog
razit vpliv države na poslovanje vseh gostinskih obratov. svjetskog rata izrazit je utjecaj države u poslovanju svih
To je obdobje nastanka velikih državnih podjetij, v kat- ugostiteljskih objekata. Razdoblje je to nastajanja veli-
erih posamezni gostinski obrati poslujejo kot samostojne kih državnih poduzeća u kojima pojedini ugostiteljskih
organizacijske enote ali pa kot deli kakšnega hotela ipd. objekti posluju ili kao samostalne organizacijske jedinice
Le manjši del obratov je bil v zasebnem lastništvu. ili dijelovi nekog hotela i sl. Manji dio ugostiteljskih obje-
kata nalazio se u privatnom vlasništvu.
Po koncu petdesetih let je bilo največ pozornosti namen-
jene obratom družbene prehrane in obratom družbenega Nakon 50-ih godina najveća se pažnja poklanja objektima
– sindikalnega turizma. V razvoju gostinstva razlikujemo društvene ishrane i objektima društvenog turizma (odma-
dve glavni obdobji. V prvem obdobju od leta 1945 do 1950 rališta). U razvoju ugostiteljstva razlikujemo dva glavna
gostinstvo upravlja sama država preko svojega adminis- razdoblja. Tijekom prvog razdoblja od 1945. do 1950. ugo-
trativnega aparata; to je obdobje državnega ali adminis- stiteljstvom upravlja sama država preko svog administra-
trativnega upravljanja v gostinstvu. V drugem obdobju, tivnog aparata, i to je razdoblje državnog ili administra-
po letu 1950, se preide na delavsko samoupravljanje v gos- tivnog upravljanja u ugostiteljstvu. U drugom razdoblju,
tinstvu in to je obdobje t. i. delavskega samoupravljanja v od 1950. godine, prelazi se na radničko samoupravljanje
gostinstvu. Takrat se ustanavljajo prva državna gostinska u ugostiteljstvu, i to je razdoblje tzv. radničkog samou-
podjetja. Leta 1948 pride do nacionalizacije vseh večjih pravljanja u ugostiteljstvu. Tada se osnivaju prva državna
gostinskih podjetij in do revizije dovoljenj zasebnih gos- ugostiteljska poduzeća. Godine 1948. dolazi do naciona-
tinskih dejavnosti. V tem obdobju so dejavnosti družbene lizacije svih većih ugostiteljskih poduzeća i objekata, i
prehrane, počitniški domovi in penzionska gostinska pod- do revizije dozvola privatnih ugostiteljskih poduzeća. U
jetja deležni različnih ugodnosti in olajšav glede nabave, tom razdoblju objekti društvene ishrane i odmarališta,
cen ter plačil družbenih obveznosti. Država regulira kao i pansionska ugostiteljska poduzeća, uživaju razne
nabavo prehranskih in drugih izdelkov, potrebnih v gos- povlastice i olakšice u pogledu snabdijevanja, cijena i pla-
tinstvu, odreja cene izdelkom, vpliva na določanje in ćanja društvenih obveza. Država regulira snabdijevanje
višino cen v gostinstvu itd. Ustanavljajo se velika podjetja prehrambenim i drugim artiklima potrebnima za ugosti-
z velikim številom enot, ki pa ne poslujejo samostojno.44 teljstvo, određuje cijene artiklima, utječe na određivanje i
272
ljudske jedi, ki so postale gastronomski standard mesta. đava i lokalnom stanovništvu pa tako u Puli 1936. godine
V gostilni so ponujali golaž, vampe, lignje itd., bila pa je Piero Maras u svoju gostionicu uvodi tzv. narodna jela ko-
znana med vsemi družbenimi sloji – od ribičev do direk- ja su postala gastronomski standard grada. Gostionica je
torja bolnišnice.43 nudila gulaš, tripe, lignje itd. i bila je poznata među svim
slojevima društva: od ribara do upravitelja bolnice itd.43
Vladavina Italije je na območje Istre prinesla spremembe
ne le v nazivih restavracij, temveč tudi v ponudbi hrane Vladavina Italije na prostorima Istre donijela je promjene
in pijače. Na Sliki 5 je vidno italijansko poimenovanje kako u samom nazivlju restorana tako i u ponudi hrane i
gostilne, ki stoji na Rivi v Poreču. Razglednica, s katere pića. Na slici 5 uočava se talijansko nazivlje gostionice
je pričujoča fotografija, je iz dvajsetih let 20. stoletja. smještene na rivi u Poreču. Razglednica s koje je preuzeta
fotografija potječe iz 20-ih godina 20. stoljeća.
4. Gastronomska ponudba po II. svetovni vojni 4. Gastronomska ponuda poslije Drugog svjetskog rata
V obdobju po II. svetovni vojni gostinstvo zaznamuje iz- Karakteristika razdoblja u ugostiteljstvu nakon Drugog
razit vpliv države na poslovanje vseh gostinskih obratov. svjetskog rata izrazit je utjecaj države u poslovanju svih
To je obdobje nastanka velikih državnih podjetij, v kat- ugostiteljskih objekata. Razdoblje je to nastajanja veli-
erih posamezni gostinski obrati poslujejo kot samostojne kih državnih poduzeća u kojima pojedini ugostiteljskih
organizacijske enote ali pa kot deli kakšnega hotela ipd. objekti posluju ili kao samostalne organizacijske jedinice
Le manjši del obratov je bil v zasebnem lastništvu. ili dijelovi nekog hotela i sl. Manji dio ugostiteljskih obje-
kata nalazio se u privatnom vlasništvu.
Po koncu petdesetih let je bilo največ pozornosti namen-
jene obratom družbene prehrane in obratom družbenega Nakon 50-ih godina najveća se pažnja poklanja objektima
– sindikalnega turizma. V razvoju gostinstva razlikujemo društvene ishrane i objektima društvenog turizma (odma-
dve glavni obdobji. V prvem obdobju od leta 1945 do 1950 rališta). U razvoju ugostiteljstva razlikujemo dva glavna
gostinstvo upravlja sama država preko svojega adminis- razdoblja. Tijekom prvog razdoblja od 1945. do 1950. ugo-
trativnega aparata; to je obdobje državnega ali adminis- stiteljstvom upravlja sama država preko svog administra-
trativnega upravljanja v gostinstvu. V drugem obdobju, tivnog aparata, i to je razdoblje državnog ili administra-
po letu 1950, se preide na delavsko samoupravljanje v gos- tivnog upravljanja u ugostiteljstvu. U drugom razdoblju,
tinstvu in to je obdobje t. i. delavskega samoupravljanja v od 1950. godine, prelazi se na radničko samoupravljanje
gostinstvu. Takrat se ustanavljajo prva državna gostinska u ugostiteljstvu, i to je razdoblje tzv. radničkog samou-
podjetja. Leta 1948 pride do nacionalizacije vseh večjih pravljanja u ugostiteljstvu. Tada se osnivaju prva državna
gostinskih podjetij in do revizije dovoljenj zasebnih gos- ugostiteljska poduzeća. Godine 1948. dolazi do naciona-
tinskih dejavnosti. V tem obdobju so dejavnosti družbene lizacije svih većih ugostiteljskih poduzeća i objekata, i
prehrane, počitniški domovi in penzionska gostinska pod- do revizije dozvola privatnih ugostiteljskih poduzeća. U
jetja deležni različnih ugodnosti in olajšav glede nabave, tom razdoblju objekti društvene ishrane i odmarališta,
cen ter plačil družbenih obveznosti. Država regulira kao i pansionska ugostiteljska poduzeća, uživaju razne
nabavo prehranskih in drugih izdelkov, potrebnih v gos- povlastice i olakšice u pogledu snabdijevanja, cijena i pla-
tinstvu, odreja cene izdelkom, vpliva na določanje in ćanja društvenih obveza. Država regulira snabdijevanje
višino cen v gostinstvu itd. Ustanavljajo se velika podjetja prehrambenim i drugim artiklima potrebnima za ugosti-
z velikim številom enot, ki pa ne poslujejo samostojno.44 teljstvo, određuje cijene artiklima, utječe na određivanje i
272
