Page 273 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 273
letu 1950 se dejavnostim družbene prehrane ukinejo visinu cijena u ugostiteljstvu itd. Stvaraju se velika podu-
ugodnosti in število menz ter delavskih restavracij se iz- zeća s velikim brojem jedinica koje nemaju samostalnosti
redno zmanjša. V restavracijah in gostilnah se uvede abo- u poslovanju44. Ukidanjem povlastica nakon 50-ih godina
nentski sistem, nekatere manjše gostinske dejavnosti pa koje su imale objekti društvene ishrane znatno se smanjio
preidejo v zasebne roke.45 broj menzi i radničko-službeničkih restorana, uvodi se
abonentski sustav u restoranima i gostionicama, a neki
V novi državi pride tudi do sprejetja zakonov in pravil- manji ugostiteljski objekti daju se u zakup privatnicima45.
nikov, ki urejajo delo gostinskih obratov. 7. 5. 1949 je bil
objavljen Pravilnik o razvrščanju osnovnih gostinskih U novoj državi dolazi i do donošenja zakona i pravilnika
dejavnosti v kategorije (hrv. Pravilnik o razvrstavanju koji reguliraju rad ugostiteljskih objekata, pa je tako 7.
osnovnih ugostiteljskih radnji u kategorije; Ur. l, 39/49), svibnja 1949. objavljen Pravilnik o razvrstavanju osnov-
ki podrobneje ureja vse pogoje za posamezne kategorije, nih ugostiteljskih radnji u kategorije (Službeni list, 39/49),
obenem pa vsebuje vse vrste gostinskih dejavnosti. Gos- koji detaljnije određuje sve uvjete za pojedine kategorije,
tinske dejavnosti prehrane se delijo na restavracije kat- a ujedno obuhvaća i sve vrste ugostiteljskih radnji (obje-
egorije A in B z boljšo notranjo opremo in na gostilne kata). Ugostiteljske radnje za ishranu dijele se na restorane
kategorije C in D s skromnejšo ureditvijo. Predpisi pravil- A i B kategorije s boljim unutarnjim uređenjem i na go-
nika se nanašajo tudi na delavske restavracije, planinske stionice C i D kategorije koje su skromnije uređene od
domove, počitniške domove ter na gostinske dejavnosti restorana. Propisi pravilnika odnose se i na radničko-služ-
na železniških postajah, letališčih, morskih in rečnih beničke restorane, planinarske domove, odmarališta ili
pristaniščih, na vlakih, ladjah in letalih.46 domove odmora te na ugostiteljske radnje na željezničkim
stanicama, morskim, riječnim i zračnim pristaništima, u
V Pulju so leta 1948 z drugo nacionalizacijo obrati iz vlakovima, brodovima i avionima46.
zasebnega sektorja prešli v lastništvo državnega podjetja
Jadran. Lastniki so pogosto ostali v svojih restavracijah U Puli 1948. godine drugom nacionalizacijom objekti iz
in opravljali delo poslovodje. Po koncu II. svetovne vo- privatnog sektora prelaze u vlasništvo državnog podu-
jne so bila velika vlaganja v ribjo restavracijo Ribarska zeća Jadran. Vlasnici su često nastavljali raditi u svojim
koliba (pod Avstrijo je to bila Fischerhuette). Od leta restoranima kao poslovođe. Nakon Drugog svjetskog rata
1946 posluje pod imenom Alla Capanna del Pescatore, značajne investicije su uložene u riblji restoran Ribarska
vodi pa jo Emilio Ribarić, na začetku petdesetih let pa koliba (pod Austrijom Fischerhuette). Od 1946. posluje
dobi današnje ime pod vodstvom Josipa Blaškovića. Na pod nazivom Alla Capanna del Pescatore i vodi ga Emilio
začetku šestdesetih let 20. stoletja so bile v Pulju nasledn- Ribarić, a početkom 50-ih dobiva današnje ime i vodi ga
je priljubljene restavracije: Gorica, Delfin in najbolj elitni Josip Blašković. Početkom 60-ih godina 20. st. popular-
mestni gostinski obrat – Zagreb (v ponudbi je imel ple- ni restorani u Puli bili su još: Gorica, Delfin i najelitniji
menite ribe, škampe, morske datelje, ostrige in jastoge).47 gradski ugostiteljski objekt – Zagreb (u ponudi je imao
Leta 198548 so bile v Pulju naslednje restavracije: ABC, plemenitu ribu, škampe, prstace, oštrige i jastoge)47. Go-
Delfin, Istra, Kvarner, Poreč, Ribarska koliba, Zagreb, dine 1985.48 Pula ima sljedeće restorane: ABC, Delfin,
Marina – restavracija-ladja, samopostrežne restavracije: Istra, Kvarner, Poreč, Ribarska koliba, Zagreb, Marina –
Gorica in Platak ter kavarne: Forum, Jadran in Na obali. brod-restoran, samoposlužne restorane: Gorica i Platak te
kavane: Forum, Jadran i Na obali.
Po Blaževiću49 se je od leta 1960 do 1981 število gostin-
skih dejavnosti v sedmih istrskih občinah povečalo iz 309 Prema Blaževiću49, od 1960. do 1981. godine broj ugosti-
(148 v zasebnem sektorju) na 927 dejavnosti (401 v zaseb- teljskih radnji u sedam istarskih općina povećao se sa 309
273
ugodnosti in število menz ter delavskih restavracij se iz- zeća s velikim brojem jedinica koje nemaju samostalnosti
redno zmanjša. V restavracijah in gostilnah se uvede abo- u poslovanju44. Ukidanjem povlastica nakon 50-ih godina
nentski sistem, nekatere manjše gostinske dejavnosti pa koje su imale objekti društvene ishrane znatno se smanjio
preidejo v zasebne roke.45 broj menzi i radničko-službeničkih restorana, uvodi se
abonentski sustav u restoranima i gostionicama, a neki
V novi državi pride tudi do sprejetja zakonov in pravil- manji ugostiteljski objekti daju se u zakup privatnicima45.
nikov, ki urejajo delo gostinskih obratov. 7. 5. 1949 je bil
objavljen Pravilnik o razvrščanju osnovnih gostinskih U novoj državi dolazi i do donošenja zakona i pravilnika
dejavnosti v kategorije (hrv. Pravilnik o razvrstavanju koji reguliraju rad ugostiteljskih objekata, pa je tako 7.
osnovnih ugostiteljskih radnji u kategorije; Ur. l, 39/49), svibnja 1949. objavljen Pravilnik o razvrstavanju osnov-
ki podrobneje ureja vse pogoje za posamezne kategorije, nih ugostiteljskih radnji u kategorije (Službeni list, 39/49),
obenem pa vsebuje vse vrste gostinskih dejavnosti. Gos- koji detaljnije određuje sve uvjete za pojedine kategorije,
tinske dejavnosti prehrane se delijo na restavracije kat- a ujedno obuhvaća i sve vrste ugostiteljskih radnji (obje-
egorije A in B z boljšo notranjo opremo in na gostilne kata). Ugostiteljske radnje za ishranu dijele se na restorane
kategorije C in D s skromnejšo ureditvijo. Predpisi pravil- A i B kategorije s boljim unutarnjim uređenjem i na go-
nika se nanašajo tudi na delavske restavracije, planinske stionice C i D kategorije koje su skromnije uređene od
domove, počitniške domove ter na gostinske dejavnosti restorana. Propisi pravilnika odnose se i na radničko-služ-
na železniških postajah, letališčih, morskih in rečnih beničke restorane, planinarske domove, odmarališta ili
pristaniščih, na vlakih, ladjah in letalih.46 domove odmora te na ugostiteljske radnje na željezničkim
stanicama, morskim, riječnim i zračnim pristaništima, u
V Pulju so leta 1948 z drugo nacionalizacijo obrati iz vlakovima, brodovima i avionima46.
zasebnega sektorja prešli v lastništvo državnega podjetja
Jadran. Lastniki so pogosto ostali v svojih restavracijah U Puli 1948. godine drugom nacionalizacijom objekti iz
in opravljali delo poslovodje. Po koncu II. svetovne vo- privatnog sektora prelaze u vlasništvo državnog podu-
jne so bila velika vlaganja v ribjo restavracijo Ribarska zeća Jadran. Vlasnici su često nastavljali raditi u svojim
koliba (pod Avstrijo je to bila Fischerhuette). Od leta restoranima kao poslovođe. Nakon Drugog svjetskog rata
1946 posluje pod imenom Alla Capanna del Pescatore, značajne investicije su uložene u riblji restoran Ribarska
vodi pa jo Emilio Ribarić, na začetku petdesetih let pa koliba (pod Austrijom Fischerhuette). Od 1946. posluje
dobi današnje ime pod vodstvom Josipa Blaškovića. Na pod nazivom Alla Capanna del Pescatore i vodi ga Emilio
začetku šestdesetih let 20. stoletja so bile v Pulju nasledn- Ribarić, a početkom 50-ih dobiva današnje ime i vodi ga
je priljubljene restavracije: Gorica, Delfin in najbolj elitni Josip Blašković. Početkom 60-ih godina 20. st. popular-
mestni gostinski obrat – Zagreb (v ponudbi je imel ple- ni restorani u Puli bili su još: Gorica, Delfin i najelitniji
menite ribe, škampe, morske datelje, ostrige in jastoge).47 gradski ugostiteljski objekt – Zagreb (u ponudi je imao
Leta 198548 so bile v Pulju naslednje restavracije: ABC, plemenitu ribu, škampe, prstace, oštrige i jastoge)47. Go-
Delfin, Istra, Kvarner, Poreč, Ribarska koliba, Zagreb, dine 1985.48 Pula ima sljedeće restorane: ABC, Delfin,
Marina – restavracija-ladja, samopostrežne restavracije: Istra, Kvarner, Poreč, Ribarska koliba, Zagreb, Marina –
Gorica in Platak ter kavarne: Forum, Jadran in Na obali. brod-restoran, samoposlužne restorane: Gorica i Platak te
kavane: Forum, Jadran i Na obali.
Po Blaževiću49 se je od leta 1960 do 1981 število gostin-
skih dejavnosti v sedmih istrskih občinah povečalo iz 309 Prema Blaževiću49, od 1960. do 1981. godine broj ugosti-
(148 v zasebnem sektorju) na 927 dejavnosti (401 v zaseb- teljskih radnji u sedam istarskih općina povećao se sa 309
273
