Page 162 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 162
upor, nasilje in preživetje
m' ha parlato volendo inferire il Signor Francesco Sarotti).18 Zaslišana je še do-
dala, da je nekoč govorila s korziškim vojakom Janezom (Gioanni) in od njega
izvedela, da je nekoč Katarini ukradel kruh, ki ga je prodajala na poti iz Gori-
ce v Štivan. Da bi ga dobila nazaj, mu je ponudila svoje telo, rekoč, naj z njim
stori, kar se mu zahoče.
Na zaslišanju je pričala še gospa Marina, žena Štefana Bizjaka (Steffan
Bisiac), in povedala, kar ji je gospa Ludovika večkrat omenila. Torej, da naj bi
bila Katarina noseča z gospodom Sarotarjem in da želi z njo zaradi tega obra-
čunati. Zaslišana jo je poskušala pomiriti in ji svetovala, naj tega ne verjame
in naj ne poskuša ničesar storiti.
Ponovno pa je bil na zaslišanje poklican Pavel Čuk iz Mirna, izprašal ga
je sam glavarjev namestnik Franc Vodopivec. Na novem zaslišanju je zanikal,
da bi Katarino pred sojenjem sploh kdaj videl ali spoznal in tudi, da bi storila
kaj škodljivega ali sramotnega. Obtožil naj bi jo pomotoma.
Na podlagi teh pričanj je bila 6. maja 1636 na sodišče v Devin poklicana
Katarina Lavriha. 7. maja 1636 je bila že zaslišana. Iz njenih odgovorov izve-
mo, da je Helena, žena Kocjana Bagona, razširila govorico, da je otrok Katari-
ne tudi otrok gospoda Sarotarja in ne njenega moža. Helena naj bi to povedala
ženi gospoda Primoža (Primos), računovodje pri mitnici, ta pa naprej Katari-
nini mami, nazadnje pa je prišlo na ušesa Katarini. Govorico je seveda slišal
tudi njen mož in Katarino takoj po porodu vrgel iz hiše ter hotel otroka uto-
piti z izgovorom, da ni njegov. Nakar ji je dal mesec časa, da se očisti te obtož-
be. Po enemu mesecu se je odpravila na dom gospoda Sarotarja in svoj prihod
poudarila s simbolnim dejanjem, saj je v rokah držala preslico in vreteno (con
la rocca e il fuso), to je orodje za prejo – tipično žensko delo.19 Prepričati se je
najprej hotela, »ali je njegova vlačuga doma« (ce qui la vostra putana),20 nato
pa zahtevala, naj jo gospod Sarotar vzame pod streho, jo preživlja in ji zagoto-
vi doto, ker je njen mož noče več. Gospodu Sarotarju je še povedala, da ji je go-
spa Ludovika rekla, da je njegova vlačuga. V tistem trenutku jo je gospod Sa-
rotar udaril po rami in zaradi tega je zbežala iz njegove hiše. V nadaljevanju je
priznala, da je bila večkrat na domu pri Čukovih v Mirnu, kamor jim je že kot
otrok prinašala kruh. A je zanikala, da je gospa Ludovika z obtožbo mislila
na drugega vojaka, Janeza Krstnika (Gioanni Batista), vendar da si je ta ne bi
vzel21 niti za štiri dukate, kaj šele za eno bigo kruha. Ker pa ji je vojak kruh vse-
18 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
19 Slovenski prevod besedne zveze »la rocca e il fuso« pomeni v prenesenem pomenu »ženska
dela«. Gre za simbolično vedenje, AST, ATTA, 201.1, fasc. 57.
20 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
21 Ne bi imel spolnih odnosov z njo.
162
m' ha parlato volendo inferire il Signor Francesco Sarotti).18 Zaslišana je še do-
dala, da je nekoč govorila s korziškim vojakom Janezom (Gioanni) in od njega
izvedela, da je nekoč Katarini ukradel kruh, ki ga je prodajala na poti iz Gori-
ce v Štivan. Da bi ga dobila nazaj, mu je ponudila svoje telo, rekoč, naj z njim
stori, kar se mu zahoče.
Na zaslišanju je pričala še gospa Marina, žena Štefana Bizjaka (Steffan
Bisiac), in povedala, kar ji je gospa Ludovika večkrat omenila. Torej, da naj bi
bila Katarina noseča z gospodom Sarotarjem in da želi z njo zaradi tega obra-
čunati. Zaslišana jo je poskušala pomiriti in ji svetovala, naj tega ne verjame
in naj ne poskuša ničesar storiti.
Ponovno pa je bil na zaslišanje poklican Pavel Čuk iz Mirna, izprašal ga
je sam glavarjev namestnik Franc Vodopivec. Na novem zaslišanju je zanikal,
da bi Katarino pred sojenjem sploh kdaj videl ali spoznal in tudi, da bi storila
kaj škodljivega ali sramotnega. Obtožil naj bi jo pomotoma.
Na podlagi teh pričanj je bila 6. maja 1636 na sodišče v Devin poklicana
Katarina Lavriha. 7. maja 1636 je bila že zaslišana. Iz njenih odgovorov izve-
mo, da je Helena, žena Kocjana Bagona, razširila govorico, da je otrok Katari-
ne tudi otrok gospoda Sarotarja in ne njenega moža. Helena naj bi to povedala
ženi gospoda Primoža (Primos), računovodje pri mitnici, ta pa naprej Katari-
nini mami, nazadnje pa je prišlo na ušesa Katarini. Govorico je seveda slišal
tudi njen mož in Katarino takoj po porodu vrgel iz hiše ter hotel otroka uto-
piti z izgovorom, da ni njegov. Nakar ji je dal mesec časa, da se očisti te obtož-
be. Po enemu mesecu se je odpravila na dom gospoda Sarotarja in svoj prihod
poudarila s simbolnim dejanjem, saj je v rokah držala preslico in vreteno (con
la rocca e il fuso), to je orodje za prejo – tipično žensko delo.19 Prepričati se je
najprej hotela, »ali je njegova vlačuga doma« (ce qui la vostra putana),20 nato
pa zahtevala, naj jo gospod Sarotar vzame pod streho, jo preživlja in ji zagoto-
vi doto, ker je njen mož noče več. Gospodu Sarotarju je še povedala, da ji je go-
spa Ludovika rekla, da je njegova vlačuga. V tistem trenutku jo je gospod Sa-
rotar udaril po rami in zaradi tega je zbežala iz njegove hiše. V nadaljevanju je
priznala, da je bila večkrat na domu pri Čukovih v Mirnu, kamor jim je že kot
otrok prinašala kruh. A je zanikala, da je gospa Ludovika z obtožbo mislila
na drugega vojaka, Janeza Krstnika (Gioanni Batista), vendar da si je ta ne bi
vzel21 niti za štiri dukate, kaj šele za eno bigo kruha. Ker pa ji je vojak kruh vse-
18 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
19 Slovenski prevod besedne zveze »la rocca e il fuso« pomeni v prenesenem pomenu »ženska
dela«. Gre za simbolično vedenje, AST, ATTA, 201.1, fasc. 57.
20 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
21 Ne bi imel spolnih odnosov z njo.
162
