Page 192 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 192
upor, nasilje in preživetje
so providurji ponovno poudarili pomembnost trgovine s soljo (pridelano od
miljskih do piranskih solin) s cesarskimi podložniki iz zaledja (Cranzi, mu-
ssulati, Morlachi e Cici) in opozorili na obveznost plačila davkov ob prevze-
mu soli.62 Marca 1577 so opomnili piranskega podestata, naj štirje čuvaji solin
(komunski delavci) temeljito opravljajo svoje delo, in ga obvestili, da bodo na
začetku solne sezone poslali tri oborožene čolne (v vsakem po šest vojakov), ki
bodo skrbeli za nadzor piranskih solnih predelov. Vojaki bodo poleg nadzora
na morju zadolženi za zatiranje tihotapstva tudi na kopnem, saj naj bi lastni-
ki solin in solinarji tovornikom sol prodajali kar v solinah in zaradi neplače-
vanja obveznih dajatev povzročali škodo državni blagajni.63
O problemu tihotapstva istrske soli so leta 1586 razpravljali v beneškem
Senatu. Sol naj bi tihotapili v Furlanijo, Terrafermo (npr. Treviso) in cesarske
kraje (npr. Trst, Sv. Ivan, Devin), kar naj bi škodilo trgovini s cesarskimi to-
vorniki. Slednji so namesto v Koper prihajali v prej omenjene kraje in se tako
izognili plačilu dajatev; na tovor naj bi plačali 10 soldov. Senat je koprske-
mu podestatu naročil, naj prepreči tihotapljenje in storilce kaznuje.64 Zani-
miv je primer tihotapstva z 2. decembra 1586. Ker v sečoveljskih solinah niso
do določenega roka pospravili vse soli v javna skladišča, so z delom nadaljeva-
li ob ugodnem vremenu. Tisti dan je v sečoveljskem skladišču solnega pisar-
ja Valeria Zanbona zastopal Leonardo da Latisana. Takoj zjutraj je dve ladji
(vsako natovorjeno z okoli osmimi modiji soli) pripeljala Domenega Zupana,
sol pa naj bi v skladišče spravil tudi Endrigo de Endrigo, ki je zato najel bra-
ta Francesca in Berta Sarda. Ko sta prispela do solinarske hiše, sta opazila, da
v njej manjka sol. Uradnikom sta skupaj z drugimi očividci (Zuanne de Tra-
ni in njegov sin, Zuanne de Dardi ter Nicolò Gobbo) povedala, da sta na poti
do solin opazila jadrnico, ki je plula ob Savudrijskem polotoku in zavila pro-
ti Umagu. Predvidevala sta, da je morala biti polna soli. Ker je pihala zmerna
burja, je jadrnica plula zelo hitro. Francesco Sardo65 je po izkušnjah sodeč me-
nil, da so verjetno ponoči iz hiše z manjšo ladjo (z nosilnostjo okoli 8 modi-
jev)66 prepeljali sol na večjo (ta bi lahko peljala okoli 30 modijev soli). Ko sta
z bratom prihajala v soline, je videl obe ladji, vendar pa ljudi na ladji ni pre-
poznal. Tega dne so kasneje prepeljali v solno skladišče pet natovorjenih la-
62 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 5, »Atti 1562–1577«, 27.
63 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 6, »Atti 1577–1615«, 1–5.
64 AMSI XI, Senato Mare, 88 in Paruta, Leggi statutarie, 3, 177.
65 Francesco de Sardo je obdeloval zemljo in delal v solinah Endriga de Endriga ter na 5 solnih kave-
dinih Domenega Bortola.
66 S takimi jadrnicami naj bi vozili kamenje (scaglie), iz katerega so žgali apno (ad uso dei fornassari per
trasportar scaglie).
192
so providurji ponovno poudarili pomembnost trgovine s soljo (pridelano od
miljskih do piranskih solin) s cesarskimi podložniki iz zaledja (Cranzi, mu-
ssulati, Morlachi e Cici) in opozorili na obveznost plačila davkov ob prevze-
mu soli.62 Marca 1577 so opomnili piranskega podestata, naj štirje čuvaji solin
(komunski delavci) temeljito opravljajo svoje delo, in ga obvestili, da bodo na
začetku solne sezone poslali tri oborožene čolne (v vsakem po šest vojakov), ki
bodo skrbeli za nadzor piranskih solnih predelov. Vojaki bodo poleg nadzora
na morju zadolženi za zatiranje tihotapstva tudi na kopnem, saj naj bi lastni-
ki solin in solinarji tovornikom sol prodajali kar v solinah in zaradi neplače-
vanja obveznih dajatev povzročali škodo državni blagajni.63
O problemu tihotapstva istrske soli so leta 1586 razpravljali v beneškem
Senatu. Sol naj bi tihotapili v Furlanijo, Terrafermo (npr. Treviso) in cesarske
kraje (npr. Trst, Sv. Ivan, Devin), kar naj bi škodilo trgovini s cesarskimi to-
vorniki. Slednji so namesto v Koper prihajali v prej omenjene kraje in se tako
izognili plačilu dajatev; na tovor naj bi plačali 10 soldov. Senat je koprske-
mu podestatu naročil, naj prepreči tihotapljenje in storilce kaznuje.64 Zani-
miv je primer tihotapstva z 2. decembra 1586. Ker v sečoveljskih solinah niso
do določenega roka pospravili vse soli v javna skladišča, so z delom nadaljeva-
li ob ugodnem vremenu. Tisti dan je v sečoveljskem skladišču solnega pisar-
ja Valeria Zanbona zastopal Leonardo da Latisana. Takoj zjutraj je dve ladji
(vsako natovorjeno z okoli osmimi modiji soli) pripeljala Domenega Zupana,
sol pa naj bi v skladišče spravil tudi Endrigo de Endrigo, ki je zato najel bra-
ta Francesca in Berta Sarda. Ko sta prispela do solinarske hiše, sta opazila, da
v njej manjka sol. Uradnikom sta skupaj z drugimi očividci (Zuanne de Tra-
ni in njegov sin, Zuanne de Dardi ter Nicolò Gobbo) povedala, da sta na poti
do solin opazila jadrnico, ki je plula ob Savudrijskem polotoku in zavila pro-
ti Umagu. Predvidevala sta, da je morala biti polna soli. Ker je pihala zmerna
burja, je jadrnica plula zelo hitro. Francesco Sardo65 je po izkušnjah sodeč me-
nil, da so verjetno ponoči iz hiše z manjšo ladjo (z nosilnostjo okoli 8 modi-
jev)66 prepeljali sol na večjo (ta bi lahko peljala okoli 30 modijev soli). Ko sta
z bratom prihajala v soline, je videl obe ladji, vendar pa ljudi na ladji ni pre-
poznal. Tega dne so kasneje prepeljali v solno skladišče pet natovorjenih la-
62 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 5, »Atti 1562–1577«, 27.
63 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 6, »Atti 1577–1615«, 1–5.
64 AMSI XI, Senato Mare, 88 in Paruta, Leggi statutarie, 3, 177.
65 Francesco de Sardo je obdeloval zemljo in delal v solinah Endriga de Endriga ter na 5 solnih kave-
dinih Domenega Bortola.
66 S takimi jadrnicami naj bi vozili kamenje (scaglie), iz katerega so žgali apno (ad uso dei fornassari per
trasportar scaglie).
192
