Page 193 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 193
tihotapljenje koprske in piranske soli ...
dij. Postavlja se vprašanje, kje so bili čuvaj in drugi komunski nadzorniki, ki
bi morali krajo in tihotapljenje soli preprečiti.67 Medtem ko je omenjena kra-
ja piranske soli ostala neraziskana, so nekatere tihotapce uspeli ujeti in kaz-
novati. 25. septembra 1587 je v Piranu potekal proces proti tihotapcem Toma-
su Maraziju, imenovanemu Morassa, Zuenneju de Traniju, Christoforovemu
sinu, Nicoloju de Apolloniu, Bortolu de Castru in Pieru de Zuenneju, Ni-
colojevemu sinu. Na jadrnici, ki so jo najeli od Bortola Barcazze, so uradni-
ki pri prijetju posadke našli poleg soli še lopate za nakladanje, orožje, oblači-
la in druge stvari.68 Ohranjeni so tudi dokumenti o sojenju tihotapcema soli
Pieru Sicilianu, sinu Bernardina, in Merigu Morattu, Izolanu, z dne 26. maja
1588. Prijeli so ju pri tihotapljenju soli iz sečoveljskih solin. Z ukradeno ladjo
in s petimi modiji soli sta se pred vojaki skrila v močvirnati predel Fontanig-
ge. Bila sta oborožena, eden izmed njiju pa je uspel zbežati. Prijeti je povedal,
da sta sol nameravala prepeljati v Trst, kar sta storila že večkrat. Obsojena sta
bila na dvanajstletno veslanje na galeji.69
Ker so piranski podestat in komunski uradniki kljub zakonskim pre-
povedim dopuščali, da lastniki solin in solinarji trgujejo s tovorniki, so bene-
ški providurji leta 1588 sklenili piranskemu podestatu odvzeti sodne zadeve v
zvezi s soljo. Te naj bi tudi na prvi stopnji sodil koprski podestat.70 Grožnje
niso uresničili, saj je Senat 21. maja istega leta sklenil, da naj na prvi stopnji še
vedno sodi piranski podestat, prizive pa naj opravlja koprski podestat, ki ima
pravico sojenja za celotno Istro.71 Da bi tovornike odvrnili od tihotapstva, je
Beneška republika skušala nuditi boljše pogoje za medsebojno trgovanje. Pri
trgovskih poslih so morali biti domači trgovci previdni, zlasti kadar so kranj-
ski trgovci plačevali v njihovi valuti, saj »tovorniški« denar zaradi devalvaci-
je ni imel dejanske deklarirane vrednosti.72 Koprski podestat Giacomo de Ca
da Pesaro je leta 1588 v Senatu poročal o razširjenosti tihotapstva soli, saj naj
bi v prejšnjem letu iz Pirana v Trst in druge kraje nadvojvodine pretihotapili
več kot 2000 modijev soli. Cesarski podložniki, ki naj bi v zadnjem obdobju
z ladjami prihajali po sol v piranski zaliv in tam kupovali komunsko sedmi-
no, so tako škodili Kopru (niso prinašali žita in drugega živeža) in državi, saj
ta ni uspela pobrali novo uvedenega davka na sol, ki je bil pred kratkim sprejet
67 SI PAK PI 225, t. e. 18, »Sali 1586«.
68 SI PAK PI 9, Beneško obdobje, t. e. 2, »Procesi proti tihotapcem 1587«, 10v.
69 SI PAK PI 9, Beneško obdobje, t. e. 2, »Procesi proti tihotapcem 1587«, 26v–27v.
70 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 6, »Atti 1577–1615«, 65. V Kopru je tedaj že delovalo drugostopenj-
sko sodišče.
71 AMSI XI, Senato Mare, 94.
72 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 7, »Atti 1616–1637«, 33.
193
dij. Postavlja se vprašanje, kje so bili čuvaj in drugi komunski nadzorniki, ki
bi morali krajo in tihotapljenje soli preprečiti.67 Medtem ko je omenjena kra-
ja piranske soli ostala neraziskana, so nekatere tihotapce uspeli ujeti in kaz-
novati. 25. septembra 1587 je v Piranu potekal proces proti tihotapcem Toma-
su Maraziju, imenovanemu Morassa, Zuenneju de Traniju, Christoforovemu
sinu, Nicoloju de Apolloniu, Bortolu de Castru in Pieru de Zuenneju, Ni-
colojevemu sinu. Na jadrnici, ki so jo najeli od Bortola Barcazze, so uradni-
ki pri prijetju posadke našli poleg soli še lopate za nakladanje, orožje, oblači-
la in druge stvari.68 Ohranjeni so tudi dokumenti o sojenju tihotapcema soli
Pieru Sicilianu, sinu Bernardina, in Merigu Morattu, Izolanu, z dne 26. maja
1588. Prijeli so ju pri tihotapljenju soli iz sečoveljskih solin. Z ukradeno ladjo
in s petimi modiji soli sta se pred vojaki skrila v močvirnati predel Fontanig-
ge. Bila sta oborožena, eden izmed njiju pa je uspel zbežati. Prijeti je povedal,
da sta sol nameravala prepeljati v Trst, kar sta storila že večkrat. Obsojena sta
bila na dvanajstletno veslanje na galeji.69
Ker so piranski podestat in komunski uradniki kljub zakonskim pre-
povedim dopuščali, da lastniki solin in solinarji trgujejo s tovorniki, so bene-
ški providurji leta 1588 sklenili piranskemu podestatu odvzeti sodne zadeve v
zvezi s soljo. Te naj bi tudi na prvi stopnji sodil koprski podestat.70 Grožnje
niso uresničili, saj je Senat 21. maja istega leta sklenil, da naj na prvi stopnji še
vedno sodi piranski podestat, prizive pa naj opravlja koprski podestat, ki ima
pravico sojenja za celotno Istro.71 Da bi tovornike odvrnili od tihotapstva, je
Beneška republika skušala nuditi boljše pogoje za medsebojno trgovanje. Pri
trgovskih poslih so morali biti domači trgovci previdni, zlasti kadar so kranj-
ski trgovci plačevali v njihovi valuti, saj »tovorniški« denar zaradi devalvaci-
je ni imel dejanske deklarirane vrednosti.72 Koprski podestat Giacomo de Ca
da Pesaro je leta 1588 v Senatu poročal o razširjenosti tihotapstva soli, saj naj
bi v prejšnjem letu iz Pirana v Trst in druge kraje nadvojvodine pretihotapili
več kot 2000 modijev soli. Cesarski podložniki, ki naj bi v zadnjem obdobju
z ladjami prihajali po sol v piranski zaliv in tam kupovali komunsko sedmi-
no, so tako škodili Kopru (niso prinašali žita in drugega živeža) in državi, saj
ta ni uspela pobrali novo uvedenega davka na sol, ki je bil pred kratkim sprejet
67 SI PAK PI 225, t. e. 18, »Sali 1586«.
68 SI PAK PI 9, Beneško obdobje, t. e. 2, »Procesi proti tihotapcem 1587«, 10v.
69 SI PAK PI 9, Beneško obdobje, t. e. 2, »Procesi proti tihotapcem 1587«, 26v–27v.
70 SI PAK PI 225, t. e. 1, Volume 6, »Atti 1577–1615«, 65. V Kopru je tedaj že delovalo drugostopenj-
sko sodišče.
71 AMSI XI, Senato Mare, 94.
72 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 7, »Atti 1616–1637«, 33.
193