Page 85 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 85
nekaznovani. olajševalne okoliščine pri uporu ...
razglasom opozarjamo, da jih bomo priznavali, ljubili in obravnavali kot dobre,
zveste, predane in ljubeče podložnike.4
Rok, ki ga je vojvoda svojim podložnikom dal na razpolago za to, da se
pokesajo in izdajo upornike, je bil zelo kratek. Ko je videl, da njegovo pisanje
ni sprožilo želenega učinka in da se meščani še naprej borijo za pravico tam,
kjer so zmotno verjeli, da jo bodo lahko dobili (posebej pri papežu), je vojvoda
v začetku marca 1573 pričel naročati, naj se »upornike« aretira in spravi v za-
por. V Pesaru so bili aretirani nekateri urbinski mestni ambasadorji, ki bi voj-
vodi morali predati spomenico mesta. V Urbinu so meščane aretirali v njiho-
vih hišah, nekatere, na dan 21. marca, pa celo v cerkvi Sv. Frančiška.5
13. marca 1573 je vojvoda pravnika Antonia Negrellija iz Ferrare postavil
za posebnega komisarja za ta primer: dal mu je zelo široka pooblastila, da lah-
ko ne le »po uradni dolžnosti, ampak tudi na podlagi ovadbe ali obtožbe«6
ravna proti komerkoli, v prisotnosti ali odsotnosti, posredno ali neposredno,
javno ali zasebno, odkrito ali prikrito,
ki bi povzročal nemir ali pri povzročanju nemira pomagal na kakršenkoli prevra-
tniški način, naredil uslugo, privolil, govoril, svetoval, ščuval, snoval zaroto, vna-
šal nemir, ali skušal ščuvati, vnašati nemir ali spodbujati k delovanju katerokoli
osebo, prebivalce ali skupnost katerega našega mesta, ozemlja, gradov in naselij,
ki so nam podrejena in zaupana, ali ki bi na drug način počel ali povzročil, se do-
govarjal ali pogovarjal o tem, da bi se organiziralo druge vrste hudodelstvo, obo-
rožene skupine, sekte, tajne združbe, konspiracije, zarote o tem, da bi nastopili z
orožjem, ali so to storili, ali da bi rekli, storili ali naklepali kaj drugega, kar bi ne-
posredno ali posredno kakorkoli zadevalo in bilo vključeno v katero od točk ob-
tožbe za upor in za žalitev vladarja, v našo škodo in proti naši osebi, dostojanstvu
in državi ter na kakršenkoli način proti dolžni pokorščini vsakomur od njih.7
Proces se je odvil med 23. marcem in 23. junijem leta 1573 v trdnjavi v Pe-
saru, kamor so zaprli aretirane; sodilo se je tudi tistim, ki na procesu niso bili
prisotni.
30. junija 1573 je sodnik Negrelli izrekel sodbo: 24 smrtnih obsodb za
obtožene v odsotnosti, 11 smrtnih obsodb za tiste, ki so jih zaslišali v zapo-
rih; zaplemba premoženja za vse; dosmrtna zaporna kazen za tri preiskovan-
ce. Enajst smrtnih kazni je bilo izvedenih 1. julija 1573.
V vmesnem času so bili mestu odvzeti privilegiji in Svet ter podvrženo
je bilo hudim dajatvam. Nekatere od tistih, ki so iz Urbina pobegnili, da bi se
4 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 191.
5 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 199–206.
6 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 336r.
7 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, cc. 336v–337r.
85
razglasom opozarjamo, da jih bomo priznavali, ljubili in obravnavali kot dobre,
zveste, predane in ljubeče podložnike.4
Rok, ki ga je vojvoda svojim podložnikom dal na razpolago za to, da se
pokesajo in izdajo upornike, je bil zelo kratek. Ko je videl, da njegovo pisanje
ni sprožilo želenega učinka in da se meščani še naprej borijo za pravico tam,
kjer so zmotno verjeli, da jo bodo lahko dobili (posebej pri papežu), je vojvoda
v začetku marca 1573 pričel naročati, naj se »upornike« aretira in spravi v za-
por. V Pesaru so bili aretirani nekateri urbinski mestni ambasadorji, ki bi voj-
vodi morali predati spomenico mesta. V Urbinu so meščane aretirali v njiho-
vih hišah, nekatere, na dan 21. marca, pa celo v cerkvi Sv. Frančiška.5
13. marca 1573 je vojvoda pravnika Antonia Negrellija iz Ferrare postavil
za posebnega komisarja za ta primer: dal mu je zelo široka pooblastila, da lah-
ko ne le »po uradni dolžnosti, ampak tudi na podlagi ovadbe ali obtožbe«6
ravna proti komerkoli, v prisotnosti ali odsotnosti, posredno ali neposredno,
javno ali zasebno, odkrito ali prikrito,
ki bi povzročal nemir ali pri povzročanju nemira pomagal na kakršenkoli prevra-
tniški način, naredil uslugo, privolil, govoril, svetoval, ščuval, snoval zaroto, vna-
šal nemir, ali skušal ščuvati, vnašati nemir ali spodbujati k delovanju katerokoli
osebo, prebivalce ali skupnost katerega našega mesta, ozemlja, gradov in naselij,
ki so nam podrejena in zaupana, ali ki bi na drug način počel ali povzročil, se do-
govarjal ali pogovarjal o tem, da bi se organiziralo druge vrste hudodelstvo, obo-
rožene skupine, sekte, tajne združbe, konspiracije, zarote o tem, da bi nastopili z
orožjem, ali so to storili, ali da bi rekli, storili ali naklepali kaj drugega, kar bi ne-
posredno ali posredno kakorkoli zadevalo in bilo vključeno v katero od točk ob-
tožbe za upor in za žalitev vladarja, v našo škodo in proti naši osebi, dostojanstvu
in državi ter na kakršenkoli način proti dolžni pokorščini vsakomur od njih.7
Proces se je odvil med 23. marcem in 23. junijem leta 1573 v trdnjavi v Pe-
saru, kamor so zaprli aretirane; sodilo se je tudi tistim, ki na procesu niso bili
prisotni.
30. junija 1573 je sodnik Negrelli izrekel sodbo: 24 smrtnih obsodb za
obtožene v odsotnosti, 11 smrtnih obsodb za tiste, ki so jih zaslišali v zapo-
rih; zaplemba premoženja za vse; dosmrtna zaporna kazen za tri preiskovan-
ce. Enajst smrtnih kazni je bilo izvedenih 1. julija 1573.
V vmesnem času so bili mestu odvzeti privilegiji in Svet ter podvrženo
je bilo hudim dajatvam. Nekatere od tistih, ki so iz Urbina pobegnili, da bi se
4 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 191.
5 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 199–206.
6 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 336r.
7 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, cc. 336v–337r.
85
