Page 88 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 88
upor, nasilje in preživetje
Družbene prakse množice in sporno pravno vprašanje
V palači, v kateri se je zbralo ljudstvo, sem dobro slišal glasove drugih, ki so to rek-
li, nisem pa slišal, kdo je to rekel. 18
Kot sem že večkrat povedal, razen mene ni bilo nikogar drugega, ki ne bi zagrabil
zanj /za orožje/. Ne bi pa znal sedaj imenovati vsakega posebej in kdor za orožje
ni zgrabil, je to svetoval drugim. 19
Slišal sem množico, ki je to govorila. Nikogar ne morem izvzeti.20
Tega se ni snovalo v palačah in na zborih, temveč po mestu, ob mestnih vratih in
med stražarjii. Bil sem na enem od zborov, na katerem se je priseglo zvestobo ur-
binskemu ljudstvu in v znak temu so vsi dvignili roko. /…/ Po mojem mnenju se
je to zgodilo, da bi bilo ljudstvo bolj enotno in združeno, ne vem pa za to, da bi bi-
lo vnaprej organizirano.21
Ti odlomki iz zaslišanj v procesu zaradi urbinskih nemirov pričajo o de-
janskem kolektivnem vedenju, ki ga potrjujejo tudi akti skupnosti.
V zapisniku splošnega ljudskega sveta, sklicanega dne 20. januarja 1573
v katedrali, je pisar Gabriele de Beni zapisoval govor, ki ga je odvetnik skup-
nosti Francesco Papi namenil številnim prisotnim in tako napovedal nekate-
re pomembne teme.
Tukaj smo se zbrali svobodno in s splošno soudeležbo, da bi obravnavali enega
pomembnejših dogovorov, kar jih pomnimo. O njem torej razpravljajmo s kar
največjo pozornostjo; vsakdo naj bo pri tem previden /…/. Bodite pozorni, da če-
tudi do danes po naključju nismo zašli v krivdo, se moramo tudi v prihodnje ves-
ti previdno, kot pritiče naši stvari in pravicam, ki jih branimo. Gorje, če bi moralo
zaradi napake enega kazen trpeti celo mesto, ki so mu naši največji posamezniki
s smrtjo in krvjo prislužili sloves najzvestejšega.22
Prav pisar de Beni, tudi eden izmed zapornikov v trdnjavi v Pesaru, je
šestega in zadnjega dne zaslišanja (28. marca 1573), ko je predstavil vse doku-
mente in zapise, ki jih je napisal o obdobju nemirov, govoril, da dokumen-
ti vsebujejo »zaščite«, ki se jih je poslužil odvetnik Francesco Papi. V eni od
18 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 3v (23 marec 1573, Gabriele de Beni, cancelar skupnosti, prvo pri-
čanje).
19 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 49r (28. marec 1573, Gabriele de Beni, prvo pričanje, šesti dan za-
slišanja).
20 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 103r (2. april 1573, Alessandro Veterani, prvo pričanje).
21 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 119v, 123r (6. april 1573, Severo Paltroni, prvo pričanje).
22 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 116. Tu uporabljam Cellijev prevod, četudi je zaznanomo-
van s slogom in retoriko poznega 19. stoletja, saj ne prihaja do odklona od latinskega izvirnika,
hkrati pa vsebuje tudi Cellijeve odvetniške in pravniške izkušnje.
88
Družbene prakse množice in sporno pravno vprašanje
V palači, v kateri se je zbralo ljudstvo, sem dobro slišal glasove drugih, ki so to rek-
li, nisem pa slišal, kdo je to rekel. 18
Kot sem že večkrat povedal, razen mene ni bilo nikogar drugega, ki ne bi zagrabil
zanj /za orožje/. Ne bi pa znal sedaj imenovati vsakega posebej in kdor za orožje
ni zgrabil, je to svetoval drugim. 19
Slišal sem množico, ki je to govorila. Nikogar ne morem izvzeti.20
Tega se ni snovalo v palačah in na zborih, temveč po mestu, ob mestnih vratih in
med stražarjii. Bil sem na enem od zborov, na katerem se je priseglo zvestobo ur-
binskemu ljudstvu in v znak temu so vsi dvignili roko. /…/ Po mojem mnenju se
je to zgodilo, da bi bilo ljudstvo bolj enotno in združeno, ne vem pa za to, da bi bi-
lo vnaprej organizirano.21
Ti odlomki iz zaslišanj v procesu zaradi urbinskih nemirov pričajo o de-
janskem kolektivnem vedenju, ki ga potrjujejo tudi akti skupnosti.
V zapisniku splošnega ljudskega sveta, sklicanega dne 20. januarja 1573
v katedrali, je pisar Gabriele de Beni zapisoval govor, ki ga je odvetnik skup-
nosti Francesco Papi namenil številnim prisotnim in tako napovedal nekate-
re pomembne teme.
Tukaj smo se zbrali svobodno in s splošno soudeležbo, da bi obravnavali enega
pomembnejših dogovorov, kar jih pomnimo. O njem torej razpravljajmo s kar
največjo pozornostjo; vsakdo naj bo pri tem previden /…/. Bodite pozorni, da če-
tudi do danes po naključju nismo zašli v krivdo, se moramo tudi v prihodnje ves-
ti previdno, kot pritiče naši stvari in pravicam, ki jih branimo. Gorje, če bi moralo
zaradi napake enega kazen trpeti celo mesto, ki so mu naši največji posamezniki
s smrtjo in krvjo prislužili sloves najzvestejšega.22
Prav pisar de Beni, tudi eden izmed zapornikov v trdnjavi v Pesaru, je
šestega in zadnjega dne zaslišanja (28. marca 1573), ko je predstavil vse doku-
mente in zapise, ki jih je napisal o obdobju nemirov, govoril, da dokumen-
ti vsebujejo »zaščite«, ki se jih je poslužil odvetnik Francesco Papi. V eni od
18 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 3v (23 marec 1573, Gabriele de Beni, cancelar skupnosti, prvo pri-
čanje).
19 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 49r (28. marec 1573, Gabriele de Beni, prvo pričanje, šesti dan za-
slišanja).
20 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 103r (2. april 1573, Alessandro Veterani, prvo pričanje).
21 ASVat, Archivum Arcis, E, 127, c. 119v, 123r (6. april 1573, Severo Paltroni, prvo pričanje).
22 Celli, Storia della sollevazione di Urbino, 116. Tu uporabljam Cellijev prevod, četudi je zaznanomo-
van s slogom in retoriko poznega 19. stoletja, saj ne prihaja do odklona od latinskega izvirnika,
hkrati pa vsebuje tudi Cellijeve odvetniške in pravniške izkušnje.
88
