Page 100 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 100
industrializacija in prostor
podjetij) in zelo majhnim številom podjetij z industrijskim načinom proizvo-
dnje. Generalno gledano so obrtniškemu načinu proizvodnje najbolj ustreza-
la podjetja v obliki samostojnih podjetij, javnih trgovskih družb in koman-
ditnih družb. Delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo pa so se
ukvarjale izključno z industrijsko proizvodnjo, zato tudi prevladujejo med
preostalimi 5–10 % podjetij. Drugi razlog za prevlado delniških družb je v
strukturi in velikosti podjetja, saj so delniške družbe kot velika podjetja s svo-
jim kapitalom, znanjem in logistiko lažje prestajale razne pretrese, kot sta prva
svetovna vojna in velika gospodarska kriza. Praktično gledano pa nam njiho-
va robustnost ponuja v analizo večje količine podatkov in lažje povezovanje s
specifičnimi arhivskimi zbirkami, kot sta arhiv IRI in ASBI. Podobno je tudi
s časovnim razponom dokumentov, ki jih najdemo v mapi posameznega pod-
jetja. Največ dokumentov je za medvojno obdobje, dosti manj pa za čas pred
prvo svetovno vojno. Vzrok za to je omenjena diskrepanca, saj pride do inten-
ziviranja procesa industrializacije v izbranem prostoru šele v obdobju 1900–
1914. Tedaj so podjetja z industrijskim načinom proizvodnje (večina analizi-
ranih delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo) začela šele dobro
nastajati. Sicer je bila slaba polovica vseh podjetij ustanovljena pred prvo sve-
tovno vojno, a je v medvojnem času obstajalo več podjetij kot pred vojno. Ker
je okoli polovica podjetij iz predvojnega obdobja v prvih povojnih letih pro-
padla zaradi ekonomsko-političnih posledic vojne, to priča o stopnjevanju
procesa industrializacije. Premosorazmerno je tako manj dokumentov in po-
datkov za prva leta delovanja podjetij, ki so bila ustanovljena pred prvo svetov-
no vojno, več pa zlasti za prva povojna leta ali za čas velike gospodarske krize.
Sledeč stanju in dostopnosti arhivskih fondov lahko rečemo, da je naj-
več izbranih podjetij iz Državnega arhiva v Trstu in arhiva tržaške trgovinske
in industrijske zbornice (62 %). Sledita arhiv goriške zbornice in Državni ar-
hiv v Gorici (24 %), arhiv videmske zbornice (11 %) in Državni arhiv v Pazi-
nu (3 %).
Poleg arhivskih virov raziskava uporablja tudi izbrane tiskane vire. Med
tiskanimi viri prevladujejo poročila tržaške trgovinske in industrijske zbor-
nice za obdobje 1910–1935, ki so bogata predvsem z opisi stanja posameznih
industrijskih panog ali podjetij ter s številnimi statističnimi podatki o trgo-
vini skozi Trst. Od uradnih avstrijskih in italijanskih prebivalstvenih in go-
spodarskih statistik se raziskava poslužuje samo nekaterih delov italijanskih
popisov prebivalstva in industrije z obrtjo. Uporaba teh tipov virov za izbrani
prostor in čas je delikatna z več plati. Edina reprezentativna popisa industrije
in obrti za ta prostor sta namreč italijanska popisa iz let 1927 in 1937 (slednji je
100
podjetij) in zelo majhnim številom podjetij z industrijskim načinom proizvo-
dnje. Generalno gledano so obrtniškemu načinu proizvodnje najbolj ustreza-
la podjetja v obliki samostojnih podjetij, javnih trgovskih družb in koman-
ditnih družb. Delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo pa so se
ukvarjale izključno z industrijsko proizvodnjo, zato tudi prevladujejo med
preostalimi 5–10 % podjetij. Drugi razlog za prevlado delniških družb je v
strukturi in velikosti podjetja, saj so delniške družbe kot velika podjetja s svo-
jim kapitalom, znanjem in logistiko lažje prestajale razne pretrese, kot sta prva
svetovna vojna in velika gospodarska kriza. Praktično gledano pa nam njiho-
va robustnost ponuja v analizo večje količine podatkov in lažje povezovanje s
specifičnimi arhivskimi zbirkami, kot sta arhiv IRI in ASBI. Podobno je tudi
s časovnim razponom dokumentov, ki jih najdemo v mapi posameznega pod-
jetja. Največ dokumentov je za medvojno obdobje, dosti manj pa za čas pred
prvo svetovno vojno. Vzrok za to je omenjena diskrepanca, saj pride do inten-
ziviranja procesa industrializacije v izbranem prostoru šele v obdobju 1900–
1914. Tedaj so podjetja z industrijskim načinom proizvodnje (večina analizi-
ranih delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo) začela šele dobro
nastajati. Sicer je bila slaba polovica vseh podjetij ustanovljena pred prvo sve-
tovno vojno, a je v medvojnem času obstajalo več podjetij kot pred vojno. Ker
je okoli polovica podjetij iz predvojnega obdobja v prvih povojnih letih pro-
padla zaradi ekonomsko-političnih posledic vojne, to priča o stopnjevanju
procesa industrializacije. Premosorazmerno je tako manj dokumentov in po-
datkov za prva leta delovanja podjetij, ki so bila ustanovljena pred prvo svetov-
no vojno, več pa zlasti za prva povojna leta ali za čas velike gospodarske krize.
Sledeč stanju in dostopnosti arhivskih fondov lahko rečemo, da je naj-
več izbranih podjetij iz Državnega arhiva v Trstu in arhiva tržaške trgovinske
in industrijske zbornice (62 %). Sledita arhiv goriške zbornice in Državni ar-
hiv v Gorici (24 %), arhiv videmske zbornice (11 %) in Državni arhiv v Pazi-
nu (3 %).
Poleg arhivskih virov raziskava uporablja tudi izbrane tiskane vire. Med
tiskanimi viri prevladujejo poročila tržaške trgovinske in industrijske zbor-
nice za obdobje 1910–1935, ki so bogata predvsem z opisi stanja posameznih
industrijskih panog ali podjetij ter s številnimi statističnimi podatki o trgo-
vini skozi Trst. Od uradnih avstrijskih in italijanskih prebivalstvenih in go-
spodarskih statistik se raziskava poslužuje samo nekaterih delov italijanskih
popisov prebivalstva in industrije z obrtjo. Uporaba teh tipov virov za izbrani
prostor in čas je delikatna z več plati. Edina reprezentativna popisa industrije
in obrti za ta prostor sta namreč italijanska popisa iz let 1927 in 1937 (slednji je
100