Page 99 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 99
metodološki okvir
boj pomešane oblike podjetij, čas ustanovitve, sedež podjetja itd. Tako je us-
peh pri raziskovanju tega fonda večkrat odvisen od sreče oz. naključja, saj se v
enem registru lahko najde več uporabnih podjetij, v drugem pa nobeno. Tudi
pri zbiranju teh podjetij smo se, kolikor je bilo zaradi narave fonda to možno,
zanašali na navedbe v literaturi. Zaradi druge svetovne vojne ne obstaja kon-
tinuiteta delovanja puljske trgovinske in industrijske zbornice za istrsko ob-
močje, kot v primeru tržaške, goriške in videmske zbornice. Državni arhiv v
Pazinu tako hrani le fond Civilnega in kazenskega sodišča v Puli za obdobje
1917–1931, toda ta fond je neurejen, s pomanjkljivim inventarjem in zato sko-
rajda neuporaben. Prvi primeren fond za našo raziskavo za to območje je bil
tako obsežen fond puljske oz. istrske prefekture (Prefettura dell’Istria di Pola)
za obdobje 1923–1945, kjer se najdejo sporadične in razpršene informacije o
posameznih industrijskih podjetjih. Drugi primeren fond je bil dobro urejen
fond podjetja Società Anonima Carbonifera ARSA.
Podatke o podjetjih, zbranih na osnovi predstavljenih arhivov, smo, kjer
je bilo mogoče, dopolnili s podatki iz Centralnega državnega arhiva v Rimu
(Archivio Centrale dello Stato, ACS), arhiva državnega sklada IRI (Istituto
per la Ricostruzione Industriale, dostopen v digitalni obliki na spletu http://
www.maas.ccr.it/asirihap3/) in arhiva italijanske centralne banke (Archivio
Storico Banca d’Italia, ASBI). Iz ACS smo uporabili fond »Tajništvo pred-
sednika italijanske vlade« (Presidenca del Consiglio dei Ministri, Segreteria),
»Korespondenca tajništva Duceja« (Segreteria particolare del Duce, Carte-
ggio ordinario (1922–1943)) ter fond »Splošna direkcija za industrijo in ru-
darstvo« (Direzione generale dell’ industria e delle miniere) italijanskega Mi-
nistrstvo za gospodarstvo (Ministero dell’ industria e del commercio, potem
Ministero dell’economia nazionale) (1859–1950). Fond IRI pogosto ponuja,
poleg aktualnega poslovnega stanja posameznega podjetja, tudi kratek pre-
gled njegove zgodovine. Iz ASBI smo uporabili tri fonde (Consorzio sovvenzi-
oni su valori industriali, Vigilianza sulle aziende in Ispettorato del credito). Gre
za urade, ki so, tako kot IRI, financirali in/ali spremljali poslovanje podjetij.
Izbrani podatki iz teh treh fondov pokrivajo obdobje 1918–1940, medtem ko
fond IRI pokriva čas 1933–1940.
Na podlagi omenjenih arhivskih virov podatkovno bazo sestavlja 117
podjetij, od tega 61 delniških družb, 28 javnih trgovskih ali komanditnih
družb, 17 družb z omejeno odgovornostjo in 11 samostojnih podjetij. Večinski
delež delniških družb ni presenetljiv, če se spomnimo, da je za območje seve-
rovzhodnega Jadrana že od konca 19. stoletja značilna diskrepanca med veli-
kim številom podjetij z obrtniškim načinom proizvodnje (od 90 do 95 % vseh
99
boj pomešane oblike podjetij, čas ustanovitve, sedež podjetja itd. Tako je us-
peh pri raziskovanju tega fonda večkrat odvisen od sreče oz. naključja, saj se v
enem registru lahko najde več uporabnih podjetij, v drugem pa nobeno. Tudi
pri zbiranju teh podjetij smo se, kolikor je bilo zaradi narave fonda to možno,
zanašali na navedbe v literaturi. Zaradi druge svetovne vojne ne obstaja kon-
tinuiteta delovanja puljske trgovinske in industrijske zbornice za istrsko ob-
močje, kot v primeru tržaške, goriške in videmske zbornice. Državni arhiv v
Pazinu tako hrani le fond Civilnega in kazenskega sodišča v Puli za obdobje
1917–1931, toda ta fond je neurejen, s pomanjkljivim inventarjem in zato sko-
rajda neuporaben. Prvi primeren fond za našo raziskavo za to območje je bil
tako obsežen fond puljske oz. istrske prefekture (Prefettura dell’Istria di Pola)
za obdobje 1923–1945, kjer se najdejo sporadične in razpršene informacije o
posameznih industrijskih podjetjih. Drugi primeren fond je bil dobro urejen
fond podjetja Società Anonima Carbonifera ARSA.
Podatke o podjetjih, zbranih na osnovi predstavljenih arhivov, smo, kjer
je bilo mogoče, dopolnili s podatki iz Centralnega državnega arhiva v Rimu
(Archivio Centrale dello Stato, ACS), arhiva državnega sklada IRI (Istituto
per la Ricostruzione Industriale, dostopen v digitalni obliki na spletu http://
www.maas.ccr.it/asirihap3/) in arhiva italijanske centralne banke (Archivio
Storico Banca d’Italia, ASBI). Iz ACS smo uporabili fond »Tajništvo pred-
sednika italijanske vlade« (Presidenca del Consiglio dei Ministri, Segreteria),
»Korespondenca tajništva Duceja« (Segreteria particolare del Duce, Carte-
ggio ordinario (1922–1943)) ter fond »Splošna direkcija za industrijo in ru-
darstvo« (Direzione generale dell’ industria e delle miniere) italijanskega Mi-
nistrstvo za gospodarstvo (Ministero dell’ industria e del commercio, potem
Ministero dell’economia nazionale) (1859–1950). Fond IRI pogosto ponuja,
poleg aktualnega poslovnega stanja posameznega podjetja, tudi kratek pre-
gled njegove zgodovine. Iz ASBI smo uporabili tri fonde (Consorzio sovvenzi-
oni su valori industriali, Vigilianza sulle aziende in Ispettorato del credito). Gre
za urade, ki so, tako kot IRI, financirali in/ali spremljali poslovanje podjetij.
Izbrani podatki iz teh treh fondov pokrivajo obdobje 1918–1940, medtem ko
fond IRI pokriva čas 1933–1940.
Na podlagi omenjenih arhivskih virov podatkovno bazo sestavlja 117
podjetij, od tega 61 delniških družb, 28 javnih trgovskih ali komanditnih
družb, 17 družb z omejeno odgovornostjo in 11 samostojnih podjetij. Večinski
delež delniških družb ni presenetljiv, če se spomnimo, da je za območje seve-
rovzhodnega Jadrana že od konca 19. stoletja značilna diskrepanca med veli-
kim številom podjetij z obrtniškim načinom proizvodnje (od 90 do 95 % vseh
99
