Page 104 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 104
industrializacija in prostor
Nekatere ključne industrije so bile bolj, druge pa manj koncentrirane,
odvisno od lokacijskih dejavnikov surovine. Prav tako so bila nekatera podje-
tja manj kapitalsko in delovno intenzivna kot druga. Toda pomembno je, da
panoge kot celote izkazujejo visoko stopnjo kapitalske in delovne intenziv-
nosti (razumljiva izjema je industrija pridobivanja in distribucije električne
energije) in da kljub razpršenosti v prostoru (primer je industrija pridobivanja
premoga) s svojo dejavnostjo gravitirajo proti Trstu.
Prav tako so za razvoj vseh ključnih industrij imele odločilni pomen
MAR- in Jacobs- ekonomije. Iz analiziranih primerov lahko vidimo, kako
Jacobs-ekonomije potrjujejo Trst kot pol rasti. Tudi MAR-ekonomije po eni
strani sledijo temu, po drugi strani pa kažejo na določeno odcepitev nekate-
rih obratov in podjetij iz ekonomske strukture severovzhodnega Jadrana in
njihovo integracijo v nacionalne koncerne. Ta proces je značilen za čas tride-
setih let, kot lahko sklepamo iz primerov ARSE in podjetij Società Anonima
Miniere Carbonifere di Trieste, Alti forni ed Acciaierie della Venezia Giulia,
Cotonificio Triestino Brunner S. A. in Cotonificio Veneziano.
Industrija pridobivanja premoga
Pri oblikovanju industrije pridobivanja premoga je odločilni lokacijski dejav-
nik surovina, saj je industrija nastala na lokacijah, kjer so bila nahajališča pre-
moga. Tako je bil center premogovniške industrije v prostoru severovzhodne-
ga Jadrana v Istri, natančneje na območju Labina (Krapan in Vinež). Tam je
leta 1881 Trboveljska premogokopna družba (Trifailer Kohlenswerks-Gesel-
lschaft) kupila obstoječi rudnik, ki je do tedaj bil last Jadranske premogokopne
družbe Labin. Trboveljska premogokopna družba je bila ustanovljena leta 1872
s koncesijo Wiener Bank-Vereina. Središče premogovniške dejavnosti družbe
so bili rudniki v Zasavju (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Dol), do začetka 20.
stoletja pa si je pridobila tudi nekatere rudnike na Štajerskem (Ojstro, Libo-
je-Zabukovica, Laško) in drugod po Sloveniji (Dobrova, Senovo in Reštanj)1.
Pred začetkom prve svetovne vojne je bila družba največje rudarsko podjetje na
območju slovenskih dežel. Proizvodnja labinskih rudnikov je v desetletju pred
vojno predstavljala okoli desetino celoletne proizvodnje podjetja (DAPA, Ug-
ljenokopi Raša, Spisi, šk. 1, Geschafts Bericht Trifail 1900 in 1910).
Po koncu prve svetovne vojne pride do nacionalizacije labinskih rudni-
kov. S 1. januarjem 1920 je namreč bila v Trstu ustanovljena delniška družba
Società Anonima Carbonifera »ARSA«. Namen novoustanovljene družbe
1 Kratek opis delovanja družbe ponuja fond Trboveljske premogokopne družbe v Arhivu Republi-
ke Slovenije (http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24020). O ustanovitvi glej tudi Šorn, 1969,
139.
104
Nekatere ključne industrije so bile bolj, druge pa manj koncentrirane,
odvisno od lokacijskih dejavnikov surovine. Prav tako so bila nekatera podje-
tja manj kapitalsko in delovno intenzivna kot druga. Toda pomembno je, da
panoge kot celote izkazujejo visoko stopnjo kapitalske in delovne intenziv-
nosti (razumljiva izjema je industrija pridobivanja in distribucije električne
energije) in da kljub razpršenosti v prostoru (primer je industrija pridobivanja
premoga) s svojo dejavnostjo gravitirajo proti Trstu.
Prav tako so za razvoj vseh ključnih industrij imele odločilni pomen
MAR- in Jacobs- ekonomije. Iz analiziranih primerov lahko vidimo, kako
Jacobs-ekonomije potrjujejo Trst kot pol rasti. Tudi MAR-ekonomije po eni
strani sledijo temu, po drugi strani pa kažejo na določeno odcepitev nekate-
rih obratov in podjetij iz ekonomske strukture severovzhodnega Jadrana in
njihovo integracijo v nacionalne koncerne. Ta proces je značilen za čas tride-
setih let, kot lahko sklepamo iz primerov ARSE in podjetij Società Anonima
Miniere Carbonifere di Trieste, Alti forni ed Acciaierie della Venezia Giulia,
Cotonificio Triestino Brunner S. A. in Cotonificio Veneziano.
Industrija pridobivanja premoga
Pri oblikovanju industrije pridobivanja premoga je odločilni lokacijski dejav-
nik surovina, saj je industrija nastala na lokacijah, kjer so bila nahajališča pre-
moga. Tako je bil center premogovniške industrije v prostoru severovzhodne-
ga Jadrana v Istri, natančneje na območju Labina (Krapan in Vinež). Tam je
leta 1881 Trboveljska premogokopna družba (Trifailer Kohlenswerks-Gesel-
lschaft) kupila obstoječi rudnik, ki je do tedaj bil last Jadranske premogokopne
družbe Labin. Trboveljska premogokopna družba je bila ustanovljena leta 1872
s koncesijo Wiener Bank-Vereina. Središče premogovniške dejavnosti družbe
so bili rudniki v Zasavju (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Dol), do začetka 20.
stoletja pa si je pridobila tudi nekatere rudnike na Štajerskem (Ojstro, Libo-
je-Zabukovica, Laško) in drugod po Sloveniji (Dobrova, Senovo in Reštanj)1.
Pred začetkom prve svetovne vojne je bila družba največje rudarsko podjetje na
območju slovenskih dežel. Proizvodnja labinskih rudnikov je v desetletju pred
vojno predstavljala okoli desetino celoletne proizvodnje podjetja (DAPA, Ug-
ljenokopi Raša, Spisi, šk. 1, Geschafts Bericht Trifail 1900 in 1910).
Po koncu prve svetovne vojne pride do nacionalizacije labinskih rudni-
kov. S 1. januarjem 1920 je namreč bila v Trstu ustanovljena delniška družba
Società Anonima Carbonifera »ARSA«. Namen novoustanovljene družbe
1 Kratek opis delovanja družbe ponuja fond Trboveljske premogokopne družbe v Arhivu Republi-
ke Slovenije (http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24020). O ustanovitvi glej tudi Šorn, 1969,
139.
104
