Page 101 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 101
metodološki okvir
bil objavljan v letih 1937–1939). Ta popisa sta razdeljena po posameznih sklo-
pih industrijskih panog in obravnavata izbrani prostor pod politično enoto
Julijska krajina (pogosto skupaj z Zadrom oz. kot ozemlja, ki jih je Italija pri-
dobila po prvi svetovni vojni). To pomeni, da ločita furlanski prostor od Julij-
ske krajine ter nam kažeta sliko stanja posameznih industrij na ravni Julijske
krajine, ne poglabljata pa se v stanja industrij znotraj provinc, kar bi ključ-
no prispevalo k raziskavi. Poleg te prostorske dimenzije moramo imeti v mis-
lih, da gre za popisa, ki sta bila narejena v času dveh različnih usmeritev ita-
lijanskega gospodarstva. V primerjavi z letom 1927 so bile ocene v popisu iz
leta 1937 narejene v času italijanske politike gospodarske avtarkije, ki je načr-
tno stimulirala razvoj izbranih industrijskih panog (npr. industrija izkopava-
nja boksita). To pomeni, da lahko pri teh panogah opazimo bistvena odstopa-
nja od pričakovane »naravne« linije razvoja. Če upoštevamo te pomisleke in
dejstvo, da ne obstaja avstrijski popis industrije in obrti, primerljiv z italijan-
skima, potem je razumljivo, da uporaba teh dveh popisov ne more veliko pri-
spevati k raziskavi.
Tako smo, v smislu splošnega uvida v proces industrializacije v izbra-
nem prostoru, izkoristili edino ocene o številu zaposlenih v industriji in obr-
ti v tem prostoru, ki jih najdemo v literaturi in ki temeljijo na omenjenih ita-
lijanskih popisih in avstrijskem popisu prebivalstva iz leta 1910. Te podatke
smo dopolnili še z ocenami iz italijanskih popisov prebivalstva iz let 1921 in
1936. Najprimerljivejše ocene so med avstrijskim in italijanskima popisoma
prebivalstva, saj vsi trije kot kriterij za zaposlene v industriji in obrti upošte-
vajo tiste posameznike, ki imajo določen poklic.20 Za razliko od njih sta popi-
sa industrije iz let 1927 in 1937 upoštevala samo tiste posameznike, ki so bili
v času popisa dejansko zaposleni v industrijskih in obrtniških obratih, ne pa
tudi brezposelnih, neregistriranih delavcev, začasnih delavcev ali delavcev na
domu, ki so bili v popisih prebivalstva klasificirani v določene poklice.21 Pro-
blematičnost uporabe teh ocen je tudi v tem, da zaradi sprememb teritorial-
20 Za avstrijsko statistiko glej Žagar, 2003, 45.
21 » ... che l’incidenza dei dati dei censimenti industriali sulla popolazione attiva è inferiore a quella
degli analoghi dati dei censimenti della popolazione, perché i censimenti industriali rilevano la po-
polazione effettivamente occupata in esercizi industriali (restano quindi esclusi disoccupati, pre-
cari, lavoranti a domicilio, lavoranti non registrati, che pure dichiarano una una qualche situazio-
ne ‘professionale’ nei censimenti della popolazione).« (Zamagni, 1993, 51)
Tako v avstrijskih popisih prebivalstva velja, da je bil poklicni razred B, obrt in industrija, razdeljen
»... na zaposleno (aktivno pridobitno) in vzdrževano prebivalstvo, znotraj teh dveh uvrstitev pa
na več podskupin. Za popisa leta 1869 in 1880 je razvrščeno zaposleno prebivalstvo na samostoj-
ne, uslužbence in delavce, vzdrževano pa na svojce in hišne posle. Razdelitev med nepridobitnim
vzdrževanim prebivalstvom je ostala nespremenjena tudi pri naslednjih popisih. Spreminjala pa se
je notranja delitev v skupini aktivnega prebivalstva. (…) Tako so leta 1890 na novo uvedli podskupi-
101
bil objavljan v letih 1937–1939). Ta popisa sta razdeljena po posameznih sklo-
pih industrijskih panog in obravnavata izbrani prostor pod politično enoto
Julijska krajina (pogosto skupaj z Zadrom oz. kot ozemlja, ki jih je Italija pri-
dobila po prvi svetovni vojni). To pomeni, da ločita furlanski prostor od Julij-
ske krajine ter nam kažeta sliko stanja posameznih industrij na ravni Julijske
krajine, ne poglabljata pa se v stanja industrij znotraj provinc, kar bi ključ-
no prispevalo k raziskavi. Poleg te prostorske dimenzije moramo imeti v mis-
lih, da gre za popisa, ki sta bila narejena v času dveh različnih usmeritev ita-
lijanskega gospodarstva. V primerjavi z letom 1927 so bile ocene v popisu iz
leta 1937 narejene v času italijanske politike gospodarske avtarkije, ki je načr-
tno stimulirala razvoj izbranih industrijskih panog (npr. industrija izkopava-
nja boksita). To pomeni, da lahko pri teh panogah opazimo bistvena odstopa-
nja od pričakovane »naravne« linije razvoja. Če upoštevamo te pomisleke in
dejstvo, da ne obstaja avstrijski popis industrije in obrti, primerljiv z italijan-
skima, potem je razumljivo, da uporaba teh dveh popisov ne more veliko pri-
spevati k raziskavi.
Tako smo, v smislu splošnega uvida v proces industrializacije v izbra-
nem prostoru, izkoristili edino ocene o številu zaposlenih v industriji in obr-
ti v tem prostoru, ki jih najdemo v literaturi in ki temeljijo na omenjenih ita-
lijanskih popisih in avstrijskem popisu prebivalstva iz leta 1910. Te podatke
smo dopolnili še z ocenami iz italijanskih popisov prebivalstva iz let 1921 in
1936. Najprimerljivejše ocene so med avstrijskim in italijanskima popisoma
prebivalstva, saj vsi trije kot kriterij za zaposlene v industriji in obrti upošte-
vajo tiste posameznike, ki imajo določen poklic.20 Za razliko od njih sta popi-
sa industrije iz let 1927 in 1937 upoštevala samo tiste posameznike, ki so bili
v času popisa dejansko zaposleni v industrijskih in obrtniških obratih, ne pa
tudi brezposelnih, neregistriranih delavcev, začasnih delavcev ali delavcev na
domu, ki so bili v popisih prebivalstva klasificirani v določene poklice.21 Pro-
blematičnost uporabe teh ocen je tudi v tem, da zaradi sprememb teritorial-
20 Za avstrijsko statistiko glej Žagar, 2003, 45.
21 » ... che l’incidenza dei dati dei censimenti industriali sulla popolazione attiva è inferiore a quella
degli analoghi dati dei censimenti della popolazione, perché i censimenti industriali rilevano la po-
polazione effettivamente occupata in esercizi industriali (restano quindi esclusi disoccupati, pre-
cari, lavoranti a domicilio, lavoranti non registrati, che pure dichiarano una una qualche situazio-
ne ‘professionale’ nei censimenti della popolazione).« (Zamagni, 1993, 51)
Tako v avstrijskih popisih prebivalstva velja, da je bil poklicni razred B, obrt in industrija, razdeljen
»... na zaposleno (aktivno pridobitno) in vzdrževano prebivalstvo, znotraj teh dveh uvrstitev pa
na več podskupin. Za popisa leta 1869 in 1880 je razvrščeno zaposleno prebivalstvo na samostoj-
ne, uslužbence in delavce, vzdrževano pa na svojce in hišne posle. Razdelitev med nepridobitnim
vzdrževanim prebivalstvom je ostala nespremenjena tudi pri naslednjih popisih. Spreminjala pa se
je notranja delitev v skupini aktivnega prebivalstva. (…) Tako so leta 1890 na novo uvedli podskupi-
101
