Page 97 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 97
metodološki okvir
Državnem arhivu v Trstu (Archivio di Stato di Trieste, AST). To sodišče je
po avstrijskem trgovinskem zakonu (Das allgemeinde Handelsgesetzbuch) iz
leta 1862 vodilo evidenco podjetij, ki so se ukvarjala z različnimi tipi trgo-
vinske, industrijske in obrtniške dejavnosti.18 Imelo je dva tipa registra, za sa-
mostojna podjetja in za družbe (registro per le firme sociali). Tu so bila vpisa-
na vsa podjetja, ki so bila ustanovljena v obdobju 1863–1906. Leta 1906 so bili
v skladu z novim trgovinskim zakonom, ki je dovoljeval ustanavljanje družb
z omejeno odgovornostjo, sestavljeni trije registri – eden za samostojna pod-
jetja, javne trgovske družbe in komanditne družbe (oznaka Rg A), drugi za
delniške družbe (oznaka Rg B) in tretji za družbe z omejeno odgovornostjo
(oznaka Rg C). V te tri registre so vpisana vsa podjetja, ki so bila ustanovlje-
na v letih 1906–1930. Vsako vpisano podjetje ima svojo mapo z dokumenti.
Po letu 1930 je z razširitvijo italijanske zakonodaje in italijanskega trgovinske-
ga zakonika (Codice di Commercio d’Italia) na območju Julijske krajine obve-
znosti registracije in evidence podjetij prevzelo Civilno in kazensko sodišče v
Trstu (Tribunale Civile e Penale a Trieste).
Na osnovi registrov iz leta 1906 smo, sledeč drugemu merilu (oblika
podjetja), lahko evidentirali potencialno zanimiva podjetja. V primeru, da je
bilo podjetje ustanovljeno pred letom 1906 in se je njegova dejavnost nadalje-
vala po tem letu, je tudi bilo evidentirano v novih registrih. V primeru, da je
bilo podjetje ustanovljeno v obdobju 1906–1930, a je trajalo dlje, ne obstaja
poseben register, ampak so mape podjetij hranjene v posebni zbirki podjetij,
poimenovani »(abecedni) seznam podjetij trgovinske in industrijske zborni-
ce« oz. Schedario Camera di Commercio (C. d. C.). Mapa podjetja vsebuje
poročila z zasedanj generalne skupščine ali upravnega odbora, dokumente o
registraciji ali spremembah v sestavi in dejavnosti podjetja ter različne kore-
spondence in dopise. Na temelju teh podatkov smo potem lahko ugotovili, ali
dejavnost podjetja odgovarja prvemu naboru kriterijev. V primerih, da za evi-
dentirana podjetja AST ni hranil primerne mape, smo uporabili arhiv tržaške
trgovinske in industrijske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Tri-
este). Ta hrani iste tipe podatkov, saj so po avstrijski in italijanski zakonoda-
ji tudi zbornice vodile evidenco podjetij.19 Ker pa arhiv zbornice nima registra
podjetij, je bilo lažje iskati in evidentirati potencialno zanimiva podjetja pre-
18 »Po trgovinskem zakonu iz leta 1862 ... so morali trgovci zaradi vpisa v trgovinski vpisnik ali regis-
ter prijaviti svojo firmo pri trgovinskem oziroma okrožnem sodišču.« (Zupančič Pušavec, 2003,
110)
19 »Zbornica je bila po zakonu dolžna voditi register trgovsko sodno protokoliranih firm, zato je v ta
namen ustanovila trgovinski register ...« (Zupančič Pušavec, 2003, 125)
97
Državnem arhivu v Trstu (Archivio di Stato di Trieste, AST). To sodišče je
po avstrijskem trgovinskem zakonu (Das allgemeinde Handelsgesetzbuch) iz
leta 1862 vodilo evidenco podjetij, ki so se ukvarjala z različnimi tipi trgo-
vinske, industrijske in obrtniške dejavnosti.18 Imelo je dva tipa registra, za sa-
mostojna podjetja in za družbe (registro per le firme sociali). Tu so bila vpisa-
na vsa podjetja, ki so bila ustanovljena v obdobju 1863–1906. Leta 1906 so bili
v skladu z novim trgovinskim zakonom, ki je dovoljeval ustanavljanje družb
z omejeno odgovornostjo, sestavljeni trije registri – eden za samostojna pod-
jetja, javne trgovske družbe in komanditne družbe (oznaka Rg A), drugi za
delniške družbe (oznaka Rg B) in tretji za družbe z omejeno odgovornostjo
(oznaka Rg C). V te tri registre so vpisana vsa podjetja, ki so bila ustanovlje-
na v letih 1906–1930. Vsako vpisano podjetje ima svojo mapo z dokumenti.
Po letu 1930 je z razširitvijo italijanske zakonodaje in italijanskega trgovinske-
ga zakonika (Codice di Commercio d’Italia) na območju Julijske krajine obve-
znosti registracije in evidence podjetij prevzelo Civilno in kazensko sodišče v
Trstu (Tribunale Civile e Penale a Trieste).
Na osnovi registrov iz leta 1906 smo, sledeč drugemu merilu (oblika
podjetja), lahko evidentirali potencialno zanimiva podjetja. V primeru, da je
bilo podjetje ustanovljeno pred letom 1906 in se je njegova dejavnost nadalje-
vala po tem letu, je tudi bilo evidentirano v novih registrih. V primeru, da je
bilo podjetje ustanovljeno v obdobju 1906–1930, a je trajalo dlje, ne obstaja
poseben register, ampak so mape podjetij hranjene v posebni zbirki podjetij,
poimenovani »(abecedni) seznam podjetij trgovinske in industrijske zborni-
ce« oz. Schedario Camera di Commercio (C. d. C.). Mapa podjetja vsebuje
poročila z zasedanj generalne skupščine ali upravnega odbora, dokumente o
registraciji ali spremembah v sestavi in dejavnosti podjetja ter različne kore-
spondence in dopise. Na temelju teh podatkov smo potem lahko ugotovili, ali
dejavnost podjetja odgovarja prvemu naboru kriterijev. V primerih, da za evi-
dentirana podjetja AST ni hranil primerne mape, smo uporabili arhiv tržaške
trgovinske in industrijske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Tri-
este). Ta hrani iste tipe podatkov, saj so po avstrijski in italijanski zakonoda-
ji tudi zbornice vodile evidenco podjetij.19 Ker pa arhiv zbornice nima registra
podjetij, je bilo lažje iskati in evidentirati potencialno zanimiva podjetja pre-
18 »Po trgovinskem zakonu iz leta 1862 ... so morali trgovci zaradi vpisa v trgovinski vpisnik ali regis-
ter prijaviti svojo firmo pri trgovinskem oziroma okrožnem sodišču.« (Zupančič Pušavec, 2003,
110)
19 »Zbornica je bila po zakonu dolžna voditi register trgovsko sodno protokoliranih firm, zato je v ta
namen ustanovila trgovinski register ...« (Zupančič Pušavec, 2003, 125)
97
