Page 96 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 96
industrializacija in prostor
rabljala stroje oz. mehansko pogonsko silo, smo klasificirali kot industrijska
podjetja. Drugo merilo je bila oblika podjetja. Upoštevali smo tiste tipe pod-
jetij, ki so imeli na razpolago takšne vsote kapitala, s katerimi so lahko or-
ganizirali industrijsko proizvodnjo (minimalni obseg sredstev je bil 20.000
avstrijskih kron ali 20.000 italijanskih lir). Analizirana podjetja so različne
oblike družb, od samostojnih podjetij, javnih trgovskih družb, komanditnih
družb in družb z omejeno odgovornostjo do delniških družb. Izhodišče za
sestavljanje baze je bilo drugo merilo, ker iz obstoječih arhivskih zbirk po-
datkov ne moremo neposredno ugotoviti, ali je podjetje razpolagalo z obrtni-
škim ali industrijskim tipom obrata/obratov. Zato smo preko oblike podjetja
in osnovnih opisov najprej klasificirali posamezno podjetje s potencialno in-
dustrijskim ali obrtniškim načinom proizvodnje. Ti osnovni opisi obsegajo
ime podjetja, dejavnost, sedež podjetja in lokacijo obrata/obratov, družbeni
kapital in družabnike oz. upravnike, datuma začetka in konca dejavnosti ter
dodatne relevantne informacije. Na temelju tega smo potem analizirali zgo-
dovino podjetja in ugotavljali, ali njegova dejavnost ustreza prvemu merilu. V
več primerih zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo mogoče zadostiti vsem kri-
terijem. Tedaj smo upoštevali dostopne podatke in v skladu z raziskovalnimi
problemi presodili, ali in koliko je podjetje pomembno za raziskavo.
Ekonomsko-zgodovinopisna analiza zgodovine posameznih podjetij
je bila izvedena tako, da smo kritično in podrobno rekonstruirali nastanek,
razvoj, poslovanje in potencialni konec vsakega podjetja. Poleg tega, da nam
je analiza pomagala opredeliti izbrano podjetje kot tisto z industrijskim ali
obrtniškim načinom proizvodnje, je bila pomembna tudi z dveh drugih vidi-
kov. Prvi je prisotnost in razumevanje delovanja lokacijskih dejavnikov, loka-
lizacijskih in urbanizacijskih ter MAR- in Jacobs-ekonomij. S fokusom na teh
elementih v zgodovini vsakega podjetja smo si lahko ustvarili celovito sliko o
razvoju posameznih industrijskih panog v izbranem prostoru, ki je natančne-
je predstavljena v zaključku dela kot odgovor na prve tri raziskovalne proble-
me. Drugi vidik je vidik časovne dimenzije, torej delovanje podjetja v izbra-
nem obdobju (1900–1940). Ta odgovarja četrtemu raziskovalnemu problemu,
v kolikor nam pomaga razumeti prisotnost in vplive različnih ekonomskih
sistemov ter politik, vpliv sprememb političnih meja po prvi svetovni vojni
in vpliv ter posledice velike gospodarske krize v tridesetih letih. Drugače po-
vedano, pomaga nam opazovati prostorske procese oz. spremembe v prostor-
skem vzorcu, v tem primeru mreže industrijskih obratov, skozi čas.
Izhodišče za ustvarjanje zbirke podatkov je bil fond podjetij Trgovinske-
ga in pomorskega sodišča v Trstu (Tribunale Commerciale e Marittimo) v
96
rabljala stroje oz. mehansko pogonsko silo, smo klasificirali kot industrijska
podjetja. Drugo merilo je bila oblika podjetja. Upoštevali smo tiste tipe pod-
jetij, ki so imeli na razpolago takšne vsote kapitala, s katerimi so lahko or-
ganizirali industrijsko proizvodnjo (minimalni obseg sredstev je bil 20.000
avstrijskih kron ali 20.000 italijanskih lir). Analizirana podjetja so različne
oblike družb, od samostojnih podjetij, javnih trgovskih družb, komanditnih
družb in družb z omejeno odgovornostjo do delniških družb. Izhodišče za
sestavljanje baze je bilo drugo merilo, ker iz obstoječih arhivskih zbirk po-
datkov ne moremo neposredno ugotoviti, ali je podjetje razpolagalo z obrtni-
škim ali industrijskim tipom obrata/obratov. Zato smo preko oblike podjetja
in osnovnih opisov najprej klasificirali posamezno podjetje s potencialno in-
dustrijskim ali obrtniškim načinom proizvodnje. Ti osnovni opisi obsegajo
ime podjetja, dejavnost, sedež podjetja in lokacijo obrata/obratov, družbeni
kapital in družabnike oz. upravnike, datuma začetka in konca dejavnosti ter
dodatne relevantne informacije. Na temelju tega smo potem analizirali zgo-
dovino podjetja in ugotavljali, ali njegova dejavnost ustreza prvemu merilu. V
več primerih zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo mogoče zadostiti vsem kri-
terijem. Tedaj smo upoštevali dostopne podatke in v skladu z raziskovalnimi
problemi presodili, ali in koliko je podjetje pomembno za raziskavo.
Ekonomsko-zgodovinopisna analiza zgodovine posameznih podjetij
je bila izvedena tako, da smo kritično in podrobno rekonstruirali nastanek,
razvoj, poslovanje in potencialni konec vsakega podjetja. Poleg tega, da nam
je analiza pomagala opredeliti izbrano podjetje kot tisto z industrijskim ali
obrtniškim načinom proizvodnje, je bila pomembna tudi z dveh drugih vidi-
kov. Prvi je prisotnost in razumevanje delovanja lokacijskih dejavnikov, loka-
lizacijskih in urbanizacijskih ter MAR- in Jacobs-ekonomij. S fokusom na teh
elementih v zgodovini vsakega podjetja smo si lahko ustvarili celovito sliko o
razvoju posameznih industrijskih panog v izbranem prostoru, ki je natančne-
je predstavljena v zaključku dela kot odgovor na prve tri raziskovalne proble-
me. Drugi vidik je vidik časovne dimenzije, torej delovanje podjetja v izbra-
nem obdobju (1900–1940). Ta odgovarja četrtemu raziskovalnemu problemu,
v kolikor nam pomaga razumeti prisotnost in vplive različnih ekonomskih
sistemov ter politik, vpliv sprememb političnih meja po prvi svetovni vojni
in vpliv ter posledice velike gospodarske krize v tridesetih letih. Drugače po-
vedano, pomaga nam opazovati prostorske procese oz. spremembe v prostor-
skem vzorcu, v tem primeru mreže industrijskih obratov, skozi čas.
Izhodišče za ustvarjanje zbirke podatkov je bil fond podjetij Trgovinske-
ga in pomorskega sodišča v Trstu (Tribunale Commerciale e Marittimo) v
96
