Page 106 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 106
industrializacija in prostor
Glede lokacijskega dejavnika transporta velja, da je transport premoga
od labinskih rudnikov potekal po železniški povezavi do pristanišč Bršica in
Štalije in od tam z ladjami v Trst ali pa so ladje v omenjeni pristanišči prihaja-
le napolnit svoje zaloge pred potovanjem.5 Lokacijski dejavnik trga kaže, da so
ti rudniki dobavljali premog različnim industrijskim podjetjem, od katerih je
bila večina v Trstu, preostala pa povsod po Italiji (DAPA, Ugljenokopi Raša,
Spisi, šk. 88, Statistica liste Clienti 1925–1935). Drugače so bile najpomemb-
nejše stranke tržaške in reške pomorske družbe, ki so bile po vsej verjetnosti
odjemalci že pred prvo svetovno vojno in ki so v obdobju 1925–1935 pokriva-
le okoli eno tretjino prodanega premoga.6 Podjetje Miniere Carbonifere pa je
transportiralo svoj premog s tovornjaki do Trsta in potem naprej po železnici
do svojih klientov. Lokacijski dejavnik trga kaže, da so med strankami prevla-
dovale opekarne (iz spodnjega Posočja, Istre in Furlanije), ki jim sledijo posa-
mezna industrijska podjetja, tako iz Trsta kot iz »stare« Italije.7
Pri lokacijskem dejavniku delovne sile vidimo, da so v podjetjih zapo-
slovali lokalno nekvalificirano delovno silo. V labinskih rudnikih je v dvaj-
setih in v prvi polovici tridesetih let delalo okoli 1.000 delavcev (Millo, 1981,
73). Glede na stopnjo proizvodnje v teh letih in pred prvo svetovno vojno lah-
ko sklepamo, da so pred vojno imeli vsaj toliko ali nekoliko manj zaposlenih
delavcev. Po številu zaposlenih delavcev in organizaciji proizvodnje so bili la-
binski rudniki oz. podjetje ARSA največje premogovniško podjetje v prosto-
ru severovzhodnega Jadrana in največje rudarsko podjetje v Istrski provinci.
Dejansko so imeli toliko zaposlenih delavcev kot vsa podjetja za izkopavanje
boksita skupaj. V drugi polovici tridesetih let, ko je zaradi državne avtarkične
ekonomske politike8 število zaposlenih delavcev naraslo na slabih 9.000 (Mil-
5 »Il porto dell’Arsa, destinato esclusivamente al servizio della miniera, ha attualmente un movi-
mento annuo di circa 1.200 natanti, ed è, per quantità di carbone caricato, il primo porto di carbo-
namento dell’Adriatico ed il secondo del Regno, classificandosi soltanto dopo il porto di Geno-
va.« (Consiglio Provinciale dell’Economia Corporativa di Trieste, 1935, 185)
6 Te družbe so: »Adria« S.A. di Navigazione (Fiume), »Cosulich« Soc. Triestina di Navigazione
(Trieste), Jadranska Plovidba (Sušak), Martolinich Marco U. (Lussinpiccolo), Navigazione
Libera Triestina (Trieste), Ditta Tripcovich (Trieste), »Ilva« (Genova), Carlo Martinolich & F.
(Trieste), »Costiera« (Fiume), Comando Marina (Napoli), Gruppo Ravano (Genova). (DAPA,
Ugljenokopi Raša, Spisi, šk. 88, Statistica liste Clienti 1925–1935)
7 Te stranke so: Magazini Generali; Oleifici Triestini S. A. (Trst); Bagno Romano (Trst); Regio
Marina v Benetkah; S. A. Cartiera Friuliana, Milano; Fabbrica Laterizi Antonio Mezzar, Cerre-
to, Istria; Fornace Laterizi F. Asquini & C., Fagagna; Ditta Cabassi & C., Premiata Fornace Lat-
erizi Cormons; Candussi & Dachler – Fornace Laterizi, Romans; Fornace Laterizi Ing. G. Carli,
Udine; Fornaci Dalla Pozza, Sagrado; Fornace Laterizi Dante de Mezzo, Maiano. (DAPA, Ugl-
jenokopi Raša, šk. 198, Britof – Varie)
8 Omejevanje uvoza surovin iz tujine in državna naročila – za ARSA-o sta nova velika naročnika
bila vojska in državne železnice.
106
Glede lokacijskega dejavnika transporta velja, da je transport premoga
od labinskih rudnikov potekal po železniški povezavi do pristanišč Bršica in
Štalije in od tam z ladjami v Trst ali pa so ladje v omenjeni pristanišči prihaja-
le napolnit svoje zaloge pred potovanjem.5 Lokacijski dejavnik trga kaže, da so
ti rudniki dobavljali premog različnim industrijskim podjetjem, od katerih je
bila večina v Trstu, preostala pa povsod po Italiji (DAPA, Ugljenokopi Raša,
Spisi, šk. 88, Statistica liste Clienti 1925–1935). Drugače so bile najpomemb-
nejše stranke tržaške in reške pomorske družbe, ki so bile po vsej verjetnosti
odjemalci že pred prvo svetovno vojno in ki so v obdobju 1925–1935 pokriva-
le okoli eno tretjino prodanega premoga.6 Podjetje Miniere Carbonifere pa je
transportiralo svoj premog s tovornjaki do Trsta in potem naprej po železnici
do svojih klientov. Lokacijski dejavnik trga kaže, da so med strankami prevla-
dovale opekarne (iz spodnjega Posočja, Istre in Furlanije), ki jim sledijo posa-
mezna industrijska podjetja, tako iz Trsta kot iz »stare« Italije.7
Pri lokacijskem dejavniku delovne sile vidimo, da so v podjetjih zapo-
slovali lokalno nekvalificirano delovno silo. V labinskih rudnikih je v dvaj-
setih in v prvi polovici tridesetih let delalo okoli 1.000 delavcev (Millo, 1981,
73). Glede na stopnjo proizvodnje v teh letih in pred prvo svetovno vojno lah-
ko sklepamo, da so pred vojno imeli vsaj toliko ali nekoliko manj zaposlenih
delavcev. Po številu zaposlenih delavcev in organizaciji proizvodnje so bili la-
binski rudniki oz. podjetje ARSA največje premogovniško podjetje v prosto-
ru severovzhodnega Jadrana in največje rudarsko podjetje v Istrski provinci.
Dejansko so imeli toliko zaposlenih delavcev kot vsa podjetja za izkopavanje
boksita skupaj. V drugi polovici tridesetih let, ko je zaradi državne avtarkične
ekonomske politike8 število zaposlenih delavcev naraslo na slabih 9.000 (Mil-
5 »Il porto dell’Arsa, destinato esclusivamente al servizio della miniera, ha attualmente un movi-
mento annuo di circa 1.200 natanti, ed è, per quantità di carbone caricato, il primo porto di carbo-
namento dell’Adriatico ed il secondo del Regno, classificandosi soltanto dopo il porto di Geno-
va.« (Consiglio Provinciale dell’Economia Corporativa di Trieste, 1935, 185)
6 Te družbe so: »Adria« S.A. di Navigazione (Fiume), »Cosulich« Soc. Triestina di Navigazione
(Trieste), Jadranska Plovidba (Sušak), Martolinich Marco U. (Lussinpiccolo), Navigazione
Libera Triestina (Trieste), Ditta Tripcovich (Trieste), »Ilva« (Genova), Carlo Martinolich & F.
(Trieste), »Costiera« (Fiume), Comando Marina (Napoli), Gruppo Ravano (Genova). (DAPA,
Ugljenokopi Raša, Spisi, šk. 88, Statistica liste Clienti 1925–1935)
7 Te stranke so: Magazini Generali; Oleifici Triestini S. A. (Trst); Bagno Romano (Trst); Regio
Marina v Benetkah; S. A. Cartiera Friuliana, Milano; Fabbrica Laterizi Antonio Mezzar, Cerre-
to, Istria; Fornace Laterizi F. Asquini & C., Fagagna; Ditta Cabassi & C., Premiata Fornace Lat-
erizi Cormons; Candussi & Dachler – Fornace Laterizi, Romans; Fornace Laterizi Ing. G. Carli,
Udine; Fornaci Dalla Pozza, Sagrado; Fornace Laterizi Dante de Mezzo, Maiano. (DAPA, Ugl-
jenokopi Raša, šk. 198, Britof – Varie)
8 Omejevanje uvoza surovin iz tujine in državna naročila – za ARSA-o sta nova velika naročnika
bila vojska in državne železnice.
106
