Page 107 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 107
industrijske panoge in podjetja
lo in Vinci, 1985, 155), pa so postali daleč največje rudarsko podjetje v obravna-
vanem prostoru(!) in največji posamezni delodajalec na območju Istrske pro-
vince (pokrivali so slabo tretjino vseh zaposlenih v industriji in obrti v letih
1937–1939). Podoben lokalni bazen delovne sile je imel tudi premogovnik v
Vremskem Britofu, ki je leta 1931 zaposloval okoli 80 delavcev na dveh glavnih
kopih (Zavrhek in Britof) (DAPA, Ugljenokopi Raša, šk. 198, Britof – Varie).
Lokacijski dejavnik energije kaže, da sta obe podjetji kot pogonsko silo
uporabljali električno energijo. ARSI jo je dobavljalo podjetje za distribucijo
električne energije v Istri (Società Elettrica Istriana), medtem ko sta Vremski
Britof oskrbovali dve tržaški podjetji, SVEM in SACEIO (DAPA, Ugljeno-
kopi Raša, šk. 198, Britof–Varie, Britof–SVEM).
Glede lokacijskega dejavnika kapitala lahko pri labinskih rudnikih opa-
zimo obsežna vlaganja v infrastrukturo, opremo in stroje.9 V njihovem pri-
meru je to povezano tudi s pomembno modernizacijo in uporabo elektrike v
proizvodnji konec dvajsetih let (tako od leta 1930 dalje vsi pogoni in stroji de-
lujejo samo na elektriko, nič več na paro),10 na osnovi česar so se rudniki razvi-
jali v naslednjem desetletju. Investicije v fiksni kapital so bile pomembne tudi
v primeru rudnika pri Vremskem Britofu, kjer pa je preslaba rudarska infra-
struktura zavirala delovanje in vplivala na to, da je rudarska dejavnost v prvi
polovici tridesetih let mirovala11. Vse to pomeni, da je ta branža za rentabilno
poslovanje potrebovala velike investicije v fiksni kapital.
Pri obeh podjetjih lokalizacijske ekonomije niso igrale vidne vloge. Ru-
dnika sta bila samostojni enoti v svojih geografskih prostorih in si med seboj
nista delila niti surovin, transporta, energije ali delovne sile. Edini povezoval-
ni člen je bil trg, saj sta obe podjetji večinoma delali, posredno ali neposredno,
za tržaški trg. Labinski rudniki so to počeli neposredneje, z dobavo premoga
9 »Nuovi pozzi e nuove gallerie furono aperte allo sfruttamento ed importanti impianti nel
soprassuolo furono eseguiti per rendere più produttivo il lavoro già prevalentemente manuale
dell’esercizio. I nuovi investimenti richiesero però; capitali notevolissimi, talchè la Società, nello
stesso primo anno di esercizio, dovette aumentare tosto il capitale a Lire 30.000.000. e poi a Lire
45.000.000.« (Banca Commerciale Triestina, 1925, 153)
10 »... dell’intensificazione dello sfruttamento operaio e contemporaneamente di un risultato cui si
perviene mediante l’ammodernamento e la riorganizzazione dei sistemi produttivi dell’azienda e
l’applicazione ampia e sistematica delle macchine in miniera. La concentrazione produttiva in al-
cuni settori della miniera ritenuti più redditizi, l’elettrificazione dei servizi, l’estrazione meccani-
ca del carbone mediante intagliatrici a catena ad asta rotante azionate da un motore elettrico o ad
aria compressa, l’uso delle perforatrici a percussione per la preparazione dei fori da mina, rappre-
sentano le principali innovazioni tecnico-organizzative introdotte, sulla base delle quali aumen-
ta sensibilmente il rendimento medio per operaio e migliora nel contempo la qualità del prodotto
estratto.« (Millo in Vinci, 1985, 137)
11 V letu 1931 je podjetje zaradi izgub bilo prisiljeno ustaviti izkopavanje premoga (Consiglio Provin-
ciale dell’Economia Corporativa di Trieste, 1933, 146).
107
lo in Vinci, 1985, 155), pa so postali daleč največje rudarsko podjetje v obravna-
vanem prostoru(!) in največji posamezni delodajalec na območju Istrske pro-
vince (pokrivali so slabo tretjino vseh zaposlenih v industriji in obrti v letih
1937–1939). Podoben lokalni bazen delovne sile je imel tudi premogovnik v
Vremskem Britofu, ki je leta 1931 zaposloval okoli 80 delavcev na dveh glavnih
kopih (Zavrhek in Britof) (DAPA, Ugljenokopi Raša, šk. 198, Britof – Varie).
Lokacijski dejavnik energije kaže, da sta obe podjetji kot pogonsko silo
uporabljali električno energijo. ARSI jo je dobavljalo podjetje za distribucijo
električne energije v Istri (Società Elettrica Istriana), medtem ko sta Vremski
Britof oskrbovali dve tržaški podjetji, SVEM in SACEIO (DAPA, Ugljeno-
kopi Raša, šk. 198, Britof–Varie, Britof–SVEM).
Glede lokacijskega dejavnika kapitala lahko pri labinskih rudnikih opa-
zimo obsežna vlaganja v infrastrukturo, opremo in stroje.9 V njihovem pri-
meru je to povezano tudi s pomembno modernizacijo in uporabo elektrike v
proizvodnji konec dvajsetih let (tako od leta 1930 dalje vsi pogoni in stroji de-
lujejo samo na elektriko, nič več na paro),10 na osnovi česar so se rudniki razvi-
jali v naslednjem desetletju. Investicije v fiksni kapital so bile pomembne tudi
v primeru rudnika pri Vremskem Britofu, kjer pa je preslaba rudarska infra-
struktura zavirala delovanje in vplivala na to, da je rudarska dejavnost v prvi
polovici tridesetih let mirovala11. Vse to pomeni, da je ta branža za rentabilno
poslovanje potrebovala velike investicije v fiksni kapital.
Pri obeh podjetjih lokalizacijske ekonomije niso igrale vidne vloge. Ru-
dnika sta bila samostojni enoti v svojih geografskih prostorih in si med seboj
nista delila niti surovin, transporta, energije ali delovne sile. Edini povezoval-
ni člen je bil trg, saj sta obe podjetji večinoma delali, posredno ali neposredno,
za tržaški trg. Labinski rudniki so to počeli neposredneje, z dobavo premoga
9 »Nuovi pozzi e nuove gallerie furono aperte allo sfruttamento ed importanti impianti nel
soprassuolo furono eseguiti per rendere più produttivo il lavoro già prevalentemente manuale
dell’esercizio. I nuovi investimenti richiesero però; capitali notevolissimi, talchè la Società, nello
stesso primo anno di esercizio, dovette aumentare tosto il capitale a Lire 30.000.000. e poi a Lire
45.000.000.« (Banca Commerciale Triestina, 1925, 153)
10 »... dell’intensificazione dello sfruttamento operaio e contemporaneamente di un risultato cui si
perviene mediante l’ammodernamento e la riorganizzazione dei sistemi produttivi dell’azienda e
l’applicazione ampia e sistematica delle macchine in miniera. La concentrazione produttiva in al-
cuni settori della miniera ritenuti più redditizi, l’elettrificazione dei servizi, l’estrazione meccani-
ca del carbone mediante intagliatrici a catena ad asta rotante azionate da un motore elettrico o ad
aria compressa, l’uso delle perforatrici a percussione per la preparazione dei fori da mina, rappre-
sentano le principali innovazioni tecnico-organizzative introdotte, sulla base delle quali aumen-
ta sensibilmente il rendimento medio per operaio e migliora nel contempo la qualità del prodotto
estratto.« (Millo in Vinci, 1985, 137)
11 V letu 1931 je podjetje zaradi izgub bilo prisiljeno ustaviti izkopavanje premoga (Consiglio Provin-
ciale dell’Economia Corporativa di Trieste, 1933, 146).
107
