Page 109 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 109
industrijske panoge in podjetja
amortizacije opreme in strojev, sta bila izvedena dokapitalizacija in konsolidi-
ran delniški kapital na 1.000.000 lir (edini delničar je bila ARSA)13. Leta 1938
se je podjetje kot del skupine Azienda Carboni Italiani preimenovalo v S. A.
Mineraria della Venezia Giulia (Archivio C. d. C. TS, N. 11030, 4. 6. 1938).
Kljub začetnim vzpodbudam dejavnost podjetja do leta 1940 ni zaživela.
Železarska in jeklarska industrija
Železarne na območju severovzhodnega Jadrana so nastale v okolju, kjer ni
bilo naravnih zalog glavne surovine (železove rude) in kjer premog, kot dru-
ga glavna surovina, ni bil primeren za uporabo v železarski produkciji. V tem
je glavna razlika med železarnami v prostoru severovzhodnega Jadrana in dru-
god po Evropi, kjer so železarsko-jeklarski kompleksi nastajali na krajih z zelo
dobrim dostopom do obeh glavnih surovin. Otežen dostop do surovin je po-
membno vplival na to, da sta obe železarni v obravnavanem prostoru razvili
svoj specifičen tip proizvodnje, kar je zaviralo potencialno sodelovanje ali po-
vezovanje.
Železarna v Škednju (Servola) pri Trstu je nastala kot obrat z določeno
nalogo predelave surovin v polizdelke za potrebe železarskega kompleksa na
Jesenicah. Z delovanjem je začela leta 1896 kot del Kranjske industrijske druž-
be (Krainische Industrie Gesellschaft ali Società Industriale della Carniola,
v nadaljevanju KID), ki je bila ustanovljena leta 1869 s sedežem v Ljubljani
in glavnim železarskim obratom na Jesenicah. Obrat v Škednju je predeloval
železovo rudo, ki je prihajala v tržaško pristanišče po morju, v polizdelke (lito
in surovo železo), ki so jih potem po železnici (sprva po trasi južne železnice
Trst–Hrpelje–Divača–Ljubljana–Jesenice, potem po »bohinjski« Trst–Go-
rica–Jesenice–Celovec/Beljak) transportirali v nadaljnjo obdelavo na Jeseni-
ce (Mohorič, 1969, 365, 380, 382). Odločilni lokacijski faktor za njen nastanek
je torej bil transport, saj so tudi premog kot osnovno surovino uvažali iz tujine
po morju, ker je bio to cenovno najugodnejše. To se je nadaljevalo po prvi sve-
tovni vojni, ko so prav tako po morju uvažali železovo rudo iz Italije (z otoka
Elbe). V primeru transporta je podjetje torej izkoriščalo utečene trgovinske in
prometne poti tržaškega pristanišča – ta sinergija med pomorsko, trgovinsko
in industrijsko dejavnostjo je še posebej očitna pri uvozu premoga v pristani-
13 »Ricorda, …, che la miniera si è trovata da anni completamente inattiva e di conseguenza ha subi-
to un deprezzamento di tutti i valori afferenti ad investizioni, macchinari, scorte ecc. come da si-
tuazione sociale. (…) Nel momento in cui d’altra parte un programma di ripresa già in parte reso-
si attuale coi lavori iniziati nella zona di Roditti [Rodik, op. p.], rende necessario, ai fini di una sana
e prudente amministrazione, l’adeguamento del capitale a quelli che saranno gli immobilizzi per
acquisti di macchinari e merci e la disponibilità del circolante necessario per i lavori stessi ...« (Ar-
chivio C. d .C. TS, N. 11030, 6. 10. 1936)
109
amortizacije opreme in strojev, sta bila izvedena dokapitalizacija in konsolidi-
ran delniški kapital na 1.000.000 lir (edini delničar je bila ARSA)13. Leta 1938
se je podjetje kot del skupine Azienda Carboni Italiani preimenovalo v S. A.
Mineraria della Venezia Giulia (Archivio C. d. C. TS, N. 11030, 4. 6. 1938).
Kljub začetnim vzpodbudam dejavnost podjetja do leta 1940 ni zaživela.
Železarska in jeklarska industrija
Železarne na območju severovzhodnega Jadrana so nastale v okolju, kjer ni
bilo naravnih zalog glavne surovine (železove rude) in kjer premog, kot dru-
ga glavna surovina, ni bil primeren za uporabo v železarski produkciji. V tem
je glavna razlika med železarnami v prostoru severovzhodnega Jadrana in dru-
god po Evropi, kjer so železarsko-jeklarski kompleksi nastajali na krajih z zelo
dobrim dostopom do obeh glavnih surovin. Otežen dostop do surovin je po-
membno vplival na to, da sta obe železarni v obravnavanem prostoru razvili
svoj specifičen tip proizvodnje, kar je zaviralo potencialno sodelovanje ali po-
vezovanje.
Železarna v Škednju (Servola) pri Trstu je nastala kot obrat z določeno
nalogo predelave surovin v polizdelke za potrebe železarskega kompleksa na
Jesenicah. Z delovanjem je začela leta 1896 kot del Kranjske industrijske druž-
be (Krainische Industrie Gesellschaft ali Società Industriale della Carniola,
v nadaljevanju KID), ki je bila ustanovljena leta 1869 s sedežem v Ljubljani
in glavnim železarskim obratom na Jesenicah. Obrat v Škednju je predeloval
železovo rudo, ki je prihajala v tržaško pristanišče po morju, v polizdelke (lito
in surovo železo), ki so jih potem po železnici (sprva po trasi južne železnice
Trst–Hrpelje–Divača–Ljubljana–Jesenice, potem po »bohinjski« Trst–Go-
rica–Jesenice–Celovec/Beljak) transportirali v nadaljnjo obdelavo na Jeseni-
ce (Mohorič, 1969, 365, 380, 382). Odločilni lokacijski faktor za njen nastanek
je torej bil transport, saj so tudi premog kot osnovno surovino uvažali iz tujine
po morju, ker je bio to cenovno najugodnejše. To se je nadaljevalo po prvi sve-
tovni vojni, ko so prav tako po morju uvažali železovo rudo iz Italije (z otoka
Elbe). V primeru transporta je podjetje torej izkoriščalo utečene trgovinske in
prometne poti tržaškega pristanišča – ta sinergija med pomorsko, trgovinsko
in industrijsko dejavnostjo je še posebej očitna pri uvozu premoga v pristani-
13 »Ricorda, …, che la miniera si è trovata da anni completamente inattiva e di conseguenza ha subi-
to un deprezzamento di tutti i valori afferenti ad investizioni, macchinari, scorte ecc. come da si-
tuazione sociale. (…) Nel momento in cui d’altra parte un programma di ripresa già in parte reso-
si attuale coi lavori iniziati nella zona di Roditti [Rodik, op. p.], rende necessario, ai fini di una sana
e prudente amministrazione, l’adeguamento del capitale a quelli che saranno gli immobilizzi per
acquisti di macchinari e merci e la disponibilità del circolante necessario per i lavori stessi ...« (Ar-
chivio C. d .C. TS, N. 11030, 6. 10. 1936)
109
