Page 57 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
industrializacija na severnem jadranu
300, 304–05). Pomorsko dejavnost sta podpirali glavni tržaški zavarovalni-
ci, Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurtà (Panariti, 2003,
424–25).
V skladu s postopno transformacijo tržaškega pristanišča v tranzitno
luko in razvojem pomorskih družb v drugi polovici 19. stoletja so se v Tr-
stu začele razvijati tudi ladjedelniška, kovinska in strojna industrija. Prva pri-
mera sta ustanovitev Stabilimento Tecnico Triestino s svojo tovarno strojev
(Fabbrica macchine di S. Andrea) in ladjedelnico (San Rocco) leta 1857 ter ra-
zvoj ladjedelnice San Marco pod okriljem Lloyd Austriaco. Osnova za njihov
razvoj so bila državna naročila za vojno mornarico in potreba po ladjah zara-
di širitve trgovinskih in pomorskih povezav (predvsem Lloyd Austriaco) (An-
dreozzi, 2003, 609–11). Težave, s katerimi so se omenjene industrije soočale
v tem času, so bile povezane z zaposlovanjem in usposabljanjem delovne sile,
pomanjkanjem prostora za razvoj oz. širitev obratov in pomanjkanjem zanes-
ljivih virov pogonske sile. Generalno gledano so tržaški podjetniki in avstrij-
ske oblasti tedaj razmišljali, kako razvijati industrijo tudi v območju okoli Tr-
sta in ne samo v mestu. Tako so začeli vznikati obrati različnih industrij v
Tržiču in Gorici (Andreozzi, 2003, 615–16). Ladjedelniška in z njo poveza-
ni kovinska ter strojna industrija so nadaljevale s svojim intenzivnim razvo-
jem vse do prve svetovne vojne. Kapital za to je prihajal od lokalnih tržaških
podjetnikov oz. njihovih profitov v trgovinski in pomorski dejavnosti,5 držav-
nih spodbud in vedno bolj od avstrijskih bank. Tako kot ostala avstrijska tež-
ka industrija je šlo tudi tržaško ladjedelništvo v začetku 20. stoletja skozi pro-
cesa koncentracije in integracije. Lastnik večine delnic Stabilimento Tecnico
Triestino (STT) je leta 1897 postal dunajski bančni zavod Creditanstalt, ki
si je pridobil tudi ladjedelnico San Marco in jo združil s STT. Union Bank z
Dunaja pa je bila glavni privatni delničar Lloyda in njegovega Arsenala. Po-
membno vlogo so imele državne subvencije za izgradnjo trgovinske flote, s po-
močjo katerih je tržaška podjetniška družina Cosulich, ki je tedaj upravljala s
pomorsko družbo Austro-Americana, leta 1907 ustanovila ladjedelnico v Tr-
žiču z imenom Cantiere Navale Triestino (Andreozzi, 2003, 621–23; Apih,
1988, 69–70).
Poleg ladjedelništva, kovinske in strojne industrije se v Trstu od osem-
desetih let 19. stoletja dalje začnejo razvijati tudi obrati drugih industrijskih
panog. Nekateri med njimi so neposredno povezani s tržaškim pomorskim
sektorjem, kamor sodi proizvodnja jader in ladijskih vrvi, drugi pa posredno,
kamor sodi proizvodnja piva. Prehrambeno panogo so med drugim predsta-
5 Glede njihovih investicij v drugi polovici 18. stoletja in prvi polovici 19. stoletja, glej Šorn, 1984.
57
300, 304–05). Pomorsko dejavnost sta podpirali glavni tržaški zavarovalni-
ci, Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurtà (Panariti, 2003,
424–25).
V skladu s postopno transformacijo tržaškega pristanišča v tranzitno
luko in razvojem pomorskih družb v drugi polovici 19. stoletja so se v Tr-
stu začele razvijati tudi ladjedelniška, kovinska in strojna industrija. Prva pri-
mera sta ustanovitev Stabilimento Tecnico Triestino s svojo tovarno strojev
(Fabbrica macchine di S. Andrea) in ladjedelnico (San Rocco) leta 1857 ter ra-
zvoj ladjedelnice San Marco pod okriljem Lloyd Austriaco. Osnova za njihov
razvoj so bila državna naročila za vojno mornarico in potreba po ladjah zara-
di širitve trgovinskih in pomorskih povezav (predvsem Lloyd Austriaco) (An-
dreozzi, 2003, 609–11). Težave, s katerimi so se omenjene industrije soočale
v tem času, so bile povezane z zaposlovanjem in usposabljanjem delovne sile,
pomanjkanjem prostora za razvoj oz. širitev obratov in pomanjkanjem zanes-
ljivih virov pogonske sile. Generalno gledano so tržaški podjetniki in avstrij-
ske oblasti tedaj razmišljali, kako razvijati industrijo tudi v območju okoli Tr-
sta in ne samo v mestu. Tako so začeli vznikati obrati različnih industrij v
Tržiču in Gorici (Andreozzi, 2003, 615–16). Ladjedelniška in z njo poveza-
ni kovinska ter strojna industrija so nadaljevale s svojim intenzivnim razvo-
jem vse do prve svetovne vojne. Kapital za to je prihajal od lokalnih tržaških
podjetnikov oz. njihovih profitov v trgovinski in pomorski dejavnosti,5 držav-
nih spodbud in vedno bolj od avstrijskih bank. Tako kot ostala avstrijska tež-
ka industrija je šlo tudi tržaško ladjedelništvo v začetku 20. stoletja skozi pro-
cesa koncentracije in integracije. Lastnik večine delnic Stabilimento Tecnico
Triestino (STT) je leta 1897 postal dunajski bančni zavod Creditanstalt, ki
si je pridobil tudi ladjedelnico San Marco in jo združil s STT. Union Bank z
Dunaja pa je bila glavni privatni delničar Lloyda in njegovega Arsenala. Po-
membno vlogo so imele državne subvencije za izgradnjo trgovinske flote, s po-
močjo katerih je tržaška podjetniška družina Cosulich, ki je tedaj upravljala s
pomorsko družbo Austro-Americana, leta 1907 ustanovila ladjedelnico v Tr-
žiču z imenom Cantiere Navale Triestino (Andreozzi, 2003, 621–23; Apih,
1988, 69–70).
Poleg ladjedelništva, kovinske in strojne industrije se v Trstu od osem-
desetih let 19. stoletja dalje začnejo razvijati tudi obrati drugih industrijskih
panog. Nekateri med njimi so neposredno povezani s tržaškim pomorskim
sektorjem, kamor sodi proizvodnja jader in ladijskih vrvi, drugi pa posredno,
kamor sodi proizvodnja piva. Prehrambeno panogo so med drugim predsta-
5 Glede njihovih investicij v drugi polovici 18. stoletja in prvi polovici 19. stoletja, glej Šorn, 1984.
57
