Page 62 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 62
industrializacija in prostor
na (Luchitta, 1991, 107). Tekstilna industrija je na Goriškem in Gradiščan-
skem po podatkih za leta 1891–1895 zaposlovala dobrih 33 % vseh zaposlenih,
ki jih lahko klasificiramo kot »industrijske delavce« (4.106 od 12.358). Za-
njo je značilno tudi veliko število strojev, z uporabo vodnih in parnih turbin,
kar skupaj omogoča doseganje ekonomije obsega in usmeritev v izvoz (Luchi-
tta, 1991, 100). Poleg nje je v Gorici (v Podgori) obstajala še tovarna papirja, ki
jo je leta 1888 prevzelo veliko avstrijsko podjetje Leykam Yosefsthal,19 v Trži-
ču pa Cosulicheva ladjedelnica in tovarna sode Adria. Kljub ne tako skromni
množici velikih obratov je bilo še leta 1890 95% vseh obratov na območju Go-
riške in Gradiščanske majhnih, obrtno organiziranih obratov. Po drugi stra-
ni pa so veliki obrati, predvsem tekstilne industrije, predstavljali veliko ve-
čino uporabljenih strojev oz. pogonske sile in ne tako majhen delež delovne
sile. To pomeni, da se struktura organizacije industrijske proizvodnje na Go-
riškem in Gradiščanskem ni razlikovala od tiste v Avstriji, s številčno domi-
nacijo majhnih, a tehnično in produkcijsko prevlado velikih obratov.
Tudi pri goriški industriji lahko vidimo procese, ki so bili značilni za
industrializacijo v Avstriji v dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Tako
je šla tekstilna industrija predelave bombaža skozi koncentracijo in posledič-
no kartelizacijo, avstrijske banke pa so investirale v razvoj kovinske (ladjedel-
niške) in kemične industrije v Tržiču, zaradi ugodne železniške povezave s
Trstom in Benetkami, nizkih stroškov z nakupom zemljišč in najema delov-
ne sile. Pri teh investicijah so imeli pomembno vlogo tudi tržaški podjetni-
ki (npr., družina Brunner in Cosulich) (Luchitta, 1991, 104–05, 107, 119). Na
splošno je imel Trst izredno pomembno pozicijo v razvoju industrije na Go-
riškem in Gradiščanskem. Iz Trsta so prihajale investicije že od srede 19. sto-
letja naprej in ta trend se je ohranil do prve svetovne vojne. Pri transportnih
povezavah sta bila Gorica in Tržič vezana na bohinjsko, južno, pontebbsko že-
leznico ter na krak Trst–Tržič–Červinjan proti Benetkam, ki so vse primar-
no služile transportu blaga v in iz tržaškega pristanišča. Poleg tega je bil Trst
tudi trg za produkte goriških opekarn ali pa izvozna luka za lesne in pohištve-
ne izdelke (Luchitta, 1991, 107–08, 117–19).20
Italija – Furlanska provinca
Kot smo že pokazali v prejšnjem poglavju, je Italija v desetletjih pred prvo sve-
tovno vojno doživela močan sunek industrializacije, a na skrajnem severovzho-
19 »... titolare di una catena di impianti cartari in Austria...« (Luchitta, 1991, 99); »Graška delniš-
ka družba Leykam-Josefsthal je leta 1870 kupila vse pomembnejše tovarne papirja na slovenskem
ozemlju...« (Šorn, 1969, 139)
20 Glej tudi Luchitta, 2001.
62
na (Luchitta, 1991, 107). Tekstilna industrija je na Goriškem in Gradiščan-
skem po podatkih za leta 1891–1895 zaposlovala dobrih 33 % vseh zaposlenih,
ki jih lahko klasificiramo kot »industrijske delavce« (4.106 od 12.358). Za-
njo je značilno tudi veliko število strojev, z uporabo vodnih in parnih turbin,
kar skupaj omogoča doseganje ekonomije obsega in usmeritev v izvoz (Luchi-
tta, 1991, 100). Poleg nje je v Gorici (v Podgori) obstajala še tovarna papirja, ki
jo je leta 1888 prevzelo veliko avstrijsko podjetje Leykam Yosefsthal,19 v Trži-
ču pa Cosulicheva ladjedelnica in tovarna sode Adria. Kljub ne tako skromni
množici velikih obratov je bilo še leta 1890 95% vseh obratov na območju Go-
riške in Gradiščanske majhnih, obrtno organiziranih obratov. Po drugi stra-
ni pa so veliki obrati, predvsem tekstilne industrije, predstavljali veliko ve-
čino uporabljenih strojev oz. pogonske sile in ne tako majhen delež delovne
sile. To pomeni, da se struktura organizacije industrijske proizvodnje na Go-
riškem in Gradiščanskem ni razlikovala od tiste v Avstriji, s številčno domi-
nacijo majhnih, a tehnično in produkcijsko prevlado velikih obratov.
Tudi pri goriški industriji lahko vidimo procese, ki so bili značilni za
industrializacijo v Avstriji v dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Tako
je šla tekstilna industrija predelave bombaža skozi koncentracijo in posledič-
no kartelizacijo, avstrijske banke pa so investirale v razvoj kovinske (ladjedel-
niške) in kemične industrije v Tržiču, zaradi ugodne železniške povezave s
Trstom in Benetkami, nizkih stroškov z nakupom zemljišč in najema delov-
ne sile. Pri teh investicijah so imeli pomembno vlogo tudi tržaški podjetni-
ki (npr., družina Brunner in Cosulich) (Luchitta, 1991, 104–05, 107, 119). Na
splošno je imel Trst izredno pomembno pozicijo v razvoju industrije na Go-
riškem in Gradiščanskem. Iz Trsta so prihajale investicije že od srede 19. sto-
letja naprej in ta trend se je ohranil do prve svetovne vojne. Pri transportnih
povezavah sta bila Gorica in Tržič vezana na bohinjsko, južno, pontebbsko že-
leznico ter na krak Trst–Tržič–Červinjan proti Benetkam, ki so vse primar-
no služile transportu blaga v in iz tržaškega pristanišča. Poleg tega je bil Trst
tudi trg za produkte goriških opekarn ali pa izvozna luka za lesne in pohištve-
ne izdelke (Luchitta, 1991, 107–08, 117–19).20
Italija – Furlanska provinca
Kot smo že pokazali v prejšnjem poglavju, je Italija v desetletjih pred prvo sve-
tovno vojno doživela močan sunek industrializacije, a na skrajnem severovzho-
19 »... titolare di una catena di impianti cartari in Austria...« (Luchitta, 1991, 99); »Graška delniš-
ka družba Leykam-Josefsthal je leta 1870 kupila vse pomembnejše tovarne papirja na slovenskem
ozemlju...« (Šorn, 1969, 139)
20 Glej tudi Luchitta, 2001.
62
