Page 36 - Gomezelj Omerzel, Doris. 2015. Inovativnost kot ključni dejavnik uspešnosti podjetja. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 36
inovativ nost kot ključni dejav nik uspešnosti podjetja
Po Chang in Hughes (2012) smo tako merili Poslovno uspešnost z stališča zaposlenih
((1) naši zaposleni so zadovoljni z uspešnostjo našega podjetja, (2) naše podjetje dosega svoj
polni potencial, (3) v našem podjetju imam možnost se razvijati in opraviti delo, kot najbo-
lje zmorem in (4) naše podjetje zelo dobro izpolnjuje želje in potrebe kupcev) ter po Daroch
(2005) še notranji vidik uspešnosti ((1) V splošnem je naše podjetje bolj uspešno kot je bilo
pred letom dni, (2) v zadnjih letih smo v podjetju dosegli vse zastavljene cilje (finančne) in
(3) v zadnjih letih smo v podjetju dosegli vse zastavljene cilje (ne finančne)).
Poleg vseh teh mer, ki so se nanašale na raziskovalni model, smo podjetja vprašali še
po njihovi dejavnosti (nastanitvena, turistična agencija, restavracija, promet, kulturne, raz-
vedrilne in rekreacijske dejavnosti ter drugo), po statusni ureditvi, po starosti podjetja, ve-
likosti podjetja (glede na število zaposlenih in celotno prodajo) in po izobrazbi zaposlenih.
Za preverjanje primernosti in razumljivosti predlaganih mer smo organizirali foku-
sno skupino, sestavljeno iz desetih strokovnjakov (vsi s področja turizma ali podjetništva).
Po upoštevanih predlogih in komentarjih udeležencev smo pripravili končni vprašalnik.
Tega smo poslali v testiranje desetim posameznikom s področja turizma in iz akademske
sfere. V želji pripraviti čim bolj razumljiv in verodostojen vprašalnik, s katerim bomo pri-
dobili čimveč informacij, hkrati pa ne bo predolg, smo po nekaj iteracijah pripravili konč-
no verzijo vprašalnika. Tega smo skupaj s spremnim pismom prevedli v hrvaški, italijanski,
nemški in madžarski jezik. Sledilo je testiranje vprašalnikov na terenu, v vsaki državi po-
sebej. Ponovno smo potrebovali kar nekaj korakov za usklajevanje besedila v vseh jezikih.
Ko so bili vprašalniki usklajeni in pripravljeni v vseh petih jezikih, smo jih postavili na stre-
žnik, v obliki primerni za spletno anketiranje. Tudi spletne vprašalnike je bilo treba testira-
ti, da je vse delovalo, kot smo si zamislili.
Pridobivanje podatkov
V vseh petih državah je bilo treba oblikovati vzorčni okvir oz. pripraviti sezam elek-
tronskih naslovov, kamor smo poslali prošnjo za pristop k anketiranju. Po prečiščenju baze
teh elektronskih naslov smo oblikovali končno bazo, in sicer 2800 elektronskih naslovov za
Slovenijo, 1700 za Hrvaško, 6500 za Avstrijo, 3100 za Italijo in 1900 za Madžarsko. 25 sep-
tembra 2014 smo prvič poslali vprašalnike. Zaradi zelo nizke odzivnosti smo pošiljanje z
opomniki nekajkrat ponovili. Končno število pravilno izpolnjenih in uporabnih vprašal-
nikov je bilo 16. 4. 2015 (ta dan smo se odločili, da prenehamo s pošiljanjem opomnikov in
vprašalnikov) za Slovenijo 220 (7,86 % odzivnost), za Hrvaško 143 (8,41 % odzivnost), za
Italijo 60 (1,94 % odzivnost), za Avstrijo 84 (1,29 % odzivnost) in za Madžarsko 55 (2,89 %
odzivnost). To so tudi vprašalniki, ki so zajeti v naših nadaljnjih izračunih.
34
Po Chang in Hughes (2012) smo tako merili Poslovno uspešnost z stališča zaposlenih
((1) naši zaposleni so zadovoljni z uspešnostjo našega podjetja, (2) naše podjetje dosega svoj
polni potencial, (3) v našem podjetju imam možnost se razvijati in opraviti delo, kot najbo-
lje zmorem in (4) naše podjetje zelo dobro izpolnjuje želje in potrebe kupcev) ter po Daroch
(2005) še notranji vidik uspešnosti ((1) V splošnem je naše podjetje bolj uspešno kot je bilo
pred letom dni, (2) v zadnjih letih smo v podjetju dosegli vse zastavljene cilje (finančne) in
(3) v zadnjih letih smo v podjetju dosegli vse zastavljene cilje (ne finančne)).
Poleg vseh teh mer, ki so se nanašale na raziskovalni model, smo podjetja vprašali še
po njihovi dejavnosti (nastanitvena, turistična agencija, restavracija, promet, kulturne, raz-
vedrilne in rekreacijske dejavnosti ter drugo), po statusni ureditvi, po starosti podjetja, ve-
likosti podjetja (glede na število zaposlenih in celotno prodajo) in po izobrazbi zaposlenih.
Za preverjanje primernosti in razumljivosti predlaganih mer smo organizirali foku-
sno skupino, sestavljeno iz desetih strokovnjakov (vsi s področja turizma ali podjetništva).
Po upoštevanih predlogih in komentarjih udeležencev smo pripravili končni vprašalnik.
Tega smo poslali v testiranje desetim posameznikom s področja turizma in iz akademske
sfere. V želji pripraviti čim bolj razumljiv in verodostojen vprašalnik, s katerim bomo pri-
dobili čimveč informacij, hkrati pa ne bo predolg, smo po nekaj iteracijah pripravili konč-
no verzijo vprašalnika. Tega smo skupaj s spremnim pismom prevedli v hrvaški, italijanski,
nemški in madžarski jezik. Sledilo je testiranje vprašalnikov na terenu, v vsaki državi po-
sebej. Ponovno smo potrebovali kar nekaj korakov za usklajevanje besedila v vseh jezikih.
Ko so bili vprašalniki usklajeni in pripravljeni v vseh petih jezikih, smo jih postavili na stre-
žnik, v obliki primerni za spletno anketiranje. Tudi spletne vprašalnike je bilo treba testira-
ti, da je vse delovalo, kot smo si zamislili.
Pridobivanje podatkov
V vseh petih državah je bilo treba oblikovati vzorčni okvir oz. pripraviti sezam elek-
tronskih naslovov, kamor smo poslali prošnjo za pristop k anketiranju. Po prečiščenju baze
teh elektronskih naslov smo oblikovali končno bazo, in sicer 2800 elektronskih naslovov za
Slovenijo, 1700 za Hrvaško, 6500 za Avstrijo, 3100 za Italijo in 1900 za Madžarsko. 25 sep-
tembra 2014 smo prvič poslali vprašalnike. Zaradi zelo nizke odzivnosti smo pošiljanje z
opomniki nekajkrat ponovili. Končno število pravilno izpolnjenih in uporabnih vprašal-
nikov je bilo 16. 4. 2015 (ta dan smo se odločili, da prenehamo s pošiljanjem opomnikov in
vprašalnikov) za Slovenijo 220 (7,86 % odzivnost), za Hrvaško 143 (8,41 % odzivnost), za
Italijo 60 (1,94 % odzivnost), za Avstrijo 84 (1,29 % odzivnost) in za Madžarsko 55 (2,89 %
odzivnost). To so tudi vprašalniki, ki so zajeti v naših nadaljnjih izračunih.
34
