Page 45 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 45
Pod italijansko
peto
Razvoj prehrambnega gostinstva med obema vojnama
Po . sv. vojni in propadu A-O je bila gospodarsko oslabljena Istra priključena k Italiji. Kljub
tradiciji organiziranega turizma na Obali je turizem pod Italijo nazadoval. Italijani namreč
niso nadaljevali ekspanzivne avstrijske politike organiziranega razvoja turizma, čeprav je
bilo v Trstu formalno ustanovljeno Pokrajinsko turistično društvo za Istro. Pomembne
spremembe je bilo zaznati predvsem v spremembi lastništva hotelov in drugih gospodar-
skih družb, pomembnih za razvoj gostinstva, saj so bile le-te pred vojno večinoma v lasti
Nemcev in Avstrijcev, sicer pa na področju razvoja gostinske in turistične infrastrukture
v tem času ni bilo storjeno praktično ničesar. Novi lastniki so izrazito favorizirali italijan-
ske goste, načrtno pa so razvijali predvsem turizem na južni strani severne jadranske oba-
le (Gradež, Benetke). Kljub italijanski nadoblasti in težnji po italijanizaciji, pa statistični
podatki kažejo, da so bili v Portorožu po . sv. vojni češki gostje, glede na število ustvarje-
nih nočitev, še vedno na prvem mestu . Kljub velikemu število Čehov je Italija vzpodbuja-
la italijanizacijo in favorizirala »nacionalni turizem«, ki je imel prednost nad »slovanski-
mi turisti«. Le sklepamo lahko, da se je izrazita italijanizacija odražala tudi v gastronomski
ponudbi, na kar je nedvomno vplival tudi povečan dnevni – izletniški turizem, ki je bil po-
sledica izboljšanega ladijskega prometa z ostalimi istrskimi (italijanskimi) mesti v začetku
. stoletja. Poleg Portoroža in Pirana se je pod Italijo intenzivneje turistično pričela raz-
vijala tudi Izola. Leta je imela Izola štiri hotele, leta pa že devet hotelov (največjo
konkurenco mestu je predstavljal Portorož s termami). Med tremi obalnimi mesti edino
Koper ni uspel razviti turistične ponudbe – ne pod avstrijsko ne pod italijansko oblastjo.
Trebše Štolfa v Zdenka Bonin in Branko Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti;
Uporabnik in arhivsko gradivo, – .
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran,« .
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,«
Rehar Radivoj v France Leben in Srečko Vilhar, Slovenski pomorski zbornik. (Koper: Klub pomorščakov, ),
.
Bezek Vanda, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del (Koper: Pokrajinski arhiv Koper, ), – .
Leben and Vilhar, Slovenski pomorski zbornik.
peto
Razvoj prehrambnega gostinstva med obema vojnama
Po . sv. vojni in propadu A-O je bila gospodarsko oslabljena Istra priključena k Italiji. Kljub
tradiciji organiziranega turizma na Obali je turizem pod Italijo nazadoval. Italijani namreč
niso nadaljevali ekspanzivne avstrijske politike organiziranega razvoja turizma, čeprav je
bilo v Trstu formalno ustanovljeno Pokrajinsko turistično društvo za Istro. Pomembne
spremembe je bilo zaznati predvsem v spremembi lastništva hotelov in drugih gospodar-
skih družb, pomembnih za razvoj gostinstva, saj so bile le-te pred vojno večinoma v lasti
Nemcev in Avstrijcev, sicer pa na področju razvoja gostinske in turistične infrastrukture
v tem času ni bilo storjeno praktično ničesar. Novi lastniki so izrazito favorizirali italijan-
ske goste, načrtno pa so razvijali predvsem turizem na južni strani severne jadranske oba-
le (Gradež, Benetke). Kljub italijanski nadoblasti in težnji po italijanizaciji, pa statistični
podatki kažejo, da so bili v Portorožu po . sv. vojni češki gostje, glede na število ustvarje-
nih nočitev, še vedno na prvem mestu . Kljub velikemu število Čehov je Italija vzpodbuja-
la italijanizacijo in favorizirala »nacionalni turizem«, ki je imel prednost nad »slovanski-
mi turisti«. Le sklepamo lahko, da se je izrazita italijanizacija odražala tudi v gastronomski
ponudbi, na kar je nedvomno vplival tudi povečan dnevni – izletniški turizem, ki je bil po-
sledica izboljšanega ladijskega prometa z ostalimi istrskimi (italijanskimi) mesti v začetku
. stoletja. Poleg Portoroža in Pirana se je pod Italijo intenzivneje turistično pričela raz-
vijala tudi Izola. Leta je imela Izola štiri hotele, leta pa že devet hotelov (največjo
konkurenco mestu je predstavljal Portorož s termami). Med tremi obalnimi mesti edino
Koper ni uspel razviti turistične ponudbe – ne pod avstrijsko ne pod italijansko oblastjo.
Trebše Štolfa v Zdenka Bonin in Branko Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti;
Uporabnik in arhivsko gradivo, – .
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran,« .
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,«
Rehar Radivoj v France Leben in Srečko Vilhar, Slovenski pomorski zbornik. (Koper: Klub pomorščakov, ),
.
Bezek Vanda, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del (Koper: Pokrajinski arhiv Koper, ), – .
Leben and Vilhar, Slovenski pomorski zbornik.
