Page 49 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 49
ka ■ Hotel Porto Apollo, Izola, .
nočitev, med katerimi so prevladovali Italijani. Blažević navaja, da so turistom stregli tudi
na plaži, in sicer s sladoledom, sadjem, napitki in prigrizki. Opomniti velja, da so v tem
obdobju tako hotele kot druge gostinske lokale Šavrinke še naprej zalagale s sezonsko zele-
njavo, sadjem, z mlekom, jajci, s kruhom in z drugimi pridelki. Na spodnjih oglasih iz leta
je razvidno (Slika ), da so se prehrambni obrati ponašali z domačo kuhinjo, odlično
postrežbo in zmernimi cenami, med ponudbo vin pa so posebej izpostavljali ponudbo do-
mačih vin.
Italijanska zakonodaja je pomembno vplivala na pravila delovanja gostinskih obra-
tov. Med pomembnejšimi zakoni velja omeniti »hotelski zakon« (ital. Regolamento
Alberghiero) , ki ga je Kraljevina Italija objavila v uradnem listu . maja . Zakon je
pomemben predvsem zato, ker je uvajal minimalne tehnične standarde kakovosti v gostin-
stvu. V delu, ki se nanaša na prehrano, zakon predpisuje, da morajo biti restavracije (jedil-
nice) zračne, kuhinje morajo imeti ventilacijo, hoteli, ki nudijo hrano in pijačo, pa morajo
imeti urejeno obvezno hlajenje živil. Zanimivo je tudi dejstvo, da je italijanska (fašistična)
zakonodaja predpisovala obvezni tedenski oddih delavcev, ki so delali v javnih obratih ob
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
Ibid.
Pucer, Razvoj gastronomije v Istri.
Kot zanimivost velja omeniti, da je med obema vojnama kraljevina Italija stekleničila portoroško mineralno
vodo – slanico (ital. Acqua bromo salso iodica di Portorose), ki so jo prodajali izključno po lekarnah v Italiji in
Švici .
Zakon o gostinskih objektih kraljevine SHS iz leta loči devet vrst obratov: hotele, penzione, domove, resta-
vracije, kavarne, bifeje, gostilne, krčme (menze), narodne kuhinje (Blažević, ).
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
nočitev, med katerimi so prevladovali Italijani. Blažević navaja, da so turistom stregli tudi
na plaži, in sicer s sladoledom, sadjem, napitki in prigrizki. Opomniti velja, da so v tem
obdobju tako hotele kot druge gostinske lokale Šavrinke še naprej zalagale s sezonsko zele-
njavo, sadjem, z mlekom, jajci, s kruhom in z drugimi pridelki. Na spodnjih oglasih iz leta
je razvidno (Slika ), da so se prehrambni obrati ponašali z domačo kuhinjo, odlično
postrežbo in zmernimi cenami, med ponudbo vin pa so posebej izpostavljali ponudbo do-
mačih vin.
Italijanska zakonodaja je pomembno vplivala na pravila delovanja gostinskih obra-
tov. Med pomembnejšimi zakoni velja omeniti »hotelski zakon« (ital. Regolamento
Alberghiero) , ki ga je Kraljevina Italija objavila v uradnem listu . maja . Zakon je
pomemben predvsem zato, ker je uvajal minimalne tehnične standarde kakovosti v gostin-
stvu. V delu, ki se nanaša na prehrano, zakon predpisuje, da morajo biti restavracije (jedil-
nice) zračne, kuhinje morajo imeti ventilacijo, hoteli, ki nudijo hrano in pijačo, pa morajo
imeti urejeno obvezno hlajenje živil. Zanimivo je tudi dejstvo, da je italijanska (fašistična)
zakonodaja predpisovala obvezni tedenski oddih delavcev, ki so delali v javnih obratih ob
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
Ibid.
Pucer, Razvoj gastronomije v Istri.
Kot zanimivost velja omeniti, da je med obema vojnama kraljevina Italija stekleničila portoroško mineralno
vodo – slanico (ital. Acqua bromo salso iodica di Portorose), ki so jo prodajali izključno po lekarnah v Italiji in
Švici .
Zakon o gostinskih objektih kraljevine SHS iz leta loči devet vrst obratov: hotele, penzione, domove, resta-
vracije, kavarne, bifeje, gostilne, krčme (menze), narodne kuhinje (Blažević, ).
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
