Page 63 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 63
i posebnih odlokov prevzel Zavod za pospeševanje gospodarstva, ki je v okviru IOLO
skrbel za izvajanje posebnih gospodarskih nalog na območju Istrskega okrožja. Iz podat-
kov, prikazanih v spodnji tabeli, je razvidno, da so bili leta vsi obrati (skupno ) iz-
ključno v privatni lasti (obrati niso bili klasi cirani), medtem ko je leta število pri-
vatnih in družbenih izenačeno, leta pa je bilo od skupno obratov le še obratov
v zasebni lasti. V tem pogledu je zanimiva tudi primerjava Obale s Slovenijo in tedanjo
SFRJ. V celotni državi (SFRJ) je bilo leta skupno . gostinskih obratov. Od tega
je bilo v SR Sloveniji . obratov, med katerimi je bilo . družbenih in . zasebnih
obratov.
Tabela ■ Število gostinskih obratov po vrstah v OLO Koper med leti – .
Leto Skupaj Hoteli Resta- Bifeji Kavarne Menze Slašči-
obrati in preno- vracije in in bari čarne
čišča gostilne
––––––
––– –
Poleg turistične in gostinske infrastrukture je bila v zelo slabem stanju tudi vsa osta-
la javna infrastruktura, nujno potrebna za opravljanje turistične in gostinske dejavnosti.
Omeniti velja, da je bilo leta na področju OLO Koper le stanovanj opremljenih
s stranišči (v mestu je bilo tudi veliko živine), na področju celotne Obale pa je le približno
polovica vseh stanovanj imela tekočo vodo. Koprski okraj je bil tudi najrevnejši v širšem
Istrskem okrožju. Demarkacijska črta je pretrgala večstoletno izmenjavo dobrin s Trstom,
dobava iz Jugoslavije je bila izjemno pomanjkljiva, nabava dobrin v coni A pa prepovedana.
Zaradi lažje dobave so bile ustanovljene posebne zadruge, ki so skrbele za dobavo posame-
znih vrst artiklov iz Jugoslavije. Uvedene so bile živilske nakaznice, kasneje pa tudi posojil-
nice in obrtne zadruge. Posebno težavo je predstavljala uvedba jugo lire, ki pa je sosednja
cona A ni priznavala. Podatki pričajo o tem, da predvojnega obrtniškega sektorja v petdese-
tih letih skoraj ni bilo več. Upad števila prehrambnih gostinskih obratov v petdesetih le-
tih je nazorno viden iz zgornje tabele.
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper),« .
»SI PAK KP , OLO Koper, t. e. , Razvoj turizma v Jugoslovanski coni STT. Koper, .«
»AJ , t. e. , a. e. . Godišnji izvještaj upravnog odbora saveza ugostiteljskih komora Jugoslavije. Beograd,
.«
»SI PAK KP , OLO Koper, T. e. . Razvoj Turizma v jugoslovanski coni STT. Koper, .«
Trebše Štolfa, M. ( ) v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti;
Uporabnik in arhivsko gradivo, .
Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – .«
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne.«
skrbel za izvajanje posebnih gospodarskih nalog na območju Istrskega okrožja. Iz podat-
kov, prikazanih v spodnji tabeli, je razvidno, da so bili leta vsi obrati (skupno ) iz-
ključno v privatni lasti (obrati niso bili klasi cirani), medtem ko je leta število pri-
vatnih in družbenih izenačeno, leta pa je bilo od skupno obratov le še obratov
v zasebni lasti. V tem pogledu je zanimiva tudi primerjava Obale s Slovenijo in tedanjo
SFRJ. V celotni državi (SFRJ) je bilo leta skupno . gostinskih obratov. Od tega
je bilo v SR Sloveniji . obratov, med katerimi je bilo . družbenih in . zasebnih
obratov.
Tabela ■ Število gostinskih obratov po vrstah v OLO Koper med leti – .
Leto Skupaj Hoteli Resta- Bifeji Kavarne Menze Slašči-
obrati in preno- vracije in in bari čarne
čišča gostilne
––––––
––– –
Poleg turistične in gostinske infrastrukture je bila v zelo slabem stanju tudi vsa osta-
la javna infrastruktura, nujno potrebna za opravljanje turistične in gostinske dejavnosti.
Omeniti velja, da je bilo leta na področju OLO Koper le stanovanj opremljenih
s stranišči (v mestu je bilo tudi veliko živine), na področju celotne Obale pa je le približno
polovica vseh stanovanj imela tekočo vodo. Koprski okraj je bil tudi najrevnejši v širšem
Istrskem okrožju. Demarkacijska črta je pretrgala večstoletno izmenjavo dobrin s Trstom,
dobava iz Jugoslavije je bila izjemno pomanjkljiva, nabava dobrin v coni A pa prepovedana.
Zaradi lažje dobave so bile ustanovljene posebne zadruge, ki so skrbele za dobavo posame-
znih vrst artiklov iz Jugoslavije. Uvedene so bile živilske nakaznice, kasneje pa tudi posojil-
nice in obrtne zadruge. Posebno težavo je predstavljala uvedba jugo lire, ki pa je sosednja
cona A ni priznavala. Podatki pričajo o tem, da predvojnega obrtniškega sektorja v petdese-
tih letih skoraj ni bilo več. Upad števila prehrambnih gostinskih obratov v petdesetih le-
tih je nazorno viden iz zgornje tabele.
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper),« .
»SI PAK KP , OLO Koper, t. e. , Razvoj turizma v Jugoslovanski coni STT. Koper, .«
»AJ , t. e. , a. e. . Godišnji izvještaj upravnog odbora saveza ugostiteljskih komora Jugoslavije. Beograd,
.«
»SI PAK KP , OLO Koper, T. e. . Razvoj Turizma v jugoslovanski coni STT. Koper, .«
Trebše Štolfa, M. ( ) v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti;
Uporabnik in arhivsko gradivo, .
Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – .«
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne.«
