Page 64 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 64
Razvojna politika je zaradi speci čnosti pravnega položaja cone B vse bolj sledila jugo-
slovanskim smernicam in usmeritvam planskega gospodarstva, ki je temeljilo na merljivosti
zastavljenih ciljev. Tudi zato po letu (oz. ) lažje pridemo do statističnih podatkov,
saj je leta Komite za gostinstvo in turizem pri vladi LRS od vseh uprav za turizem in
gostinstvo pri OLO-jih zahteval poročila o turističnem stanju. Ta so se, z vidika prehramb-
nih obratov, nanašala na: poročila o spremembah mreže gostišč, poročila o prometu resta-
vracij in gostiln, kavarn, slaščičarn, bifejev in zajtrkovalnic ter poročila o stroških in odo-
brenih popustih. Popusti so se nanašali predvsem na člane sindikatov, saj je bila ta oblika
turizma po letu v naglem porastu. Pomembno je izpostaviti, da so bili leta vsi
gostinski obrati v IOLO popisani (cona B je bila geografsko razdeljena na turistične rajone)
ter s strani posebne komisije na novo klasi cirani in kategorizirani. Prehrambni gostinski
obrati so se delili na restavracije (večinoma hotelske), gostilne, kavarne, bare in bifeje. Go-
stilne so bile razvrščene v kategoriji C in D; kavarne v kategoriji B in C; bari in bifeji pa v
kategorije B, C in D.
Uveljavitev družbenega sektorja je potekala z ustanavljanjem novih oblik državnih
(družbenih) gostinskih podjetij. Ustanovljena so bila t. i. komunalno-gostinska podjetja ter
zadružna gostinska podjetja, ki so prevladovala predvsem na podeželju. Leta je bilo na
področju OLO Koper komunalnih gostinskih podjetij s obrati ter zadružnih go-
stišč, v privatni lasti pa je bilo gostišč. Zasebni obrati so bili večinoma manjši prehramb-
ni gostinski obrati, s »poverjeništvom za turizem in gostinstvo« oz. pristojnim OLO pa so
bili povezani preko statistične službe.
Zaradi lažje oskrbe s hrano za gostinske namene, so bili na nacionalnem nivoju uvede-
ni t. i. kontingenti hrane za turiste. Za oskrbo gostinske mreže je bilo leta ustanovlje-
no podjetje Turist Service v Portorožu. Gostinska mreža je bila v splošnem dobro oskrbo-
vana z živili, s periodičnim pomanjkanjem mesa, mlečnih izdelkov in piva. Pomanjkljiva pa
je bila preskrba z neprehrambnimi artikli in drobnim inventarjem. Uvedena je bila tudi
politika maksimiranih penzionskih cen (v sklopu nastanitvenih obratov). Cene jedi in pi-
jač na prostem trgu (v prehrambnih obratih) pa so se konkurenčno določale glede na tiste
v coni A in Jugoslaviji.
Za poslovanje gostinskih obratov so bile predpisane enotne tiskovine in enotna po-
slovna tehnika, pregledovala pa jih je izobraževalna in strokovna služba. Kadrovsko pro-
blematiko so reševali z gostinskimi tečaji (z organizacijo dvomesečnega strokovnega tečaja v
Portorožu in s stalnimi tečaji v hotelu Galeb v Kopru), s pomočjo Centralnega komiteja za
Repe v Franc Rozman in Žarko Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov (Zveza zgodovinskih
društev Slovenije, ), .
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper)«, .
Ibid.,
Servis je bil leta ukinjen. Ustanovljena je bilo Združenje gostinskih podjetij, ki je imelo nalogo oskrbe gostin-
ske mreže.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Turizem in gostinstvo v Istrskem okrožju Svobodnega tržaškega omrežja.«
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo poverjeništva za turizem in gostinstvo
za leto , Koper, . .«.
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo o delovanju oddelka za turizem IOLO
od . . do . . , Koper, . . .«
slovanskim smernicam in usmeritvam planskega gospodarstva, ki je temeljilo na merljivosti
zastavljenih ciljev. Tudi zato po letu (oz. ) lažje pridemo do statističnih podatkov,
saj je leta Komite za gostinstvo in turizem pri vladi LRS od vseh uprav za turizem in
gostinstvo pri OLO-jih zahteval poročila o turističnem stanju. Ta so se, z vidika prehramb-
nih obratov, nanašala na: poročila o spremembah mreže gostišč, poročila o prometu resta-
vracij in gostiln, kavarn, slaščičarn, bifejev in zajtrkovalnic ter poročila o stroških in odo-
brenih popustih. Popusti so se nanašali predvsem na člane sindikatov, saj je bila ta oblika
turizma po letu v naglem porastu. Pomembno je izpostaviti, da so bili leta vsi
gostinski obrati v IOLO popisani (cona B je bila geografsko razdeljena na turistične rajone)
ter s strani posebne komisije na novo klasi cirani in kategorizirani. Prehrambni gostinski
obrati so se delili na restavracije (večinoma hotelske), gostilne, kavarne, bare in bifeje. Go-
stilne so bile razvrščene v kategoriji C in D; kavarne v kategoriji B in C; bari in bifeji pa v
kategorije B, C in D.
Uveljavitev družbenega sektorja je potekala z ustanavljanjem novih oblik državnih
(družbenih) gostinskih podjetij. Ustanovljena so bila t. i. komunalno-gostinska podjetja ter
zadružna gostinska podjetja, ki so prevladovala predvsem na podeželju. Leta je bilo na
področju OLO Koper komunalnih gostinskih podjetij s obrati ter zadružnih go-
stišč, v privatni lasti pa je bilo gostišč. Zasebni obrati so bili večinoma manjši prehramb-
ni gostinski obrati, s »poverjeništvom za turizem in gostinstvo« oz. pristojnim OLO pa so
bili povezani preko statistične službe.
Zaradi lažje oskrbe s hrano za gostinske namene, so bili na nacionalnem nivoju uvede-
ni t. i. kontingenti hrane za turiste. Za oskrbo gostinske mreže je bilo leta ustanovlje-
no podjetje Turist Service v Portorožu. Gostinska mreža je bila v splošnem dobro oskrbo-
vana z živili, s periodičnim pomanjkanjem mesa, mlečnih izdelkov in piva. Pomanjkljiva pa
je bila preskrba z neprehrambnimi artikli in drobnim inventarjem. Uvedena je bila tudi
politika maksimiranih penzionskih cen (v sklopu nastanitvenih obratov). Cene jedi in pi-
jač na prostem trgu (v prehrambnih obratih) pa so se konkurenčno določale glede na tiste
v coni A in Jugoslaviji.
Za poslovanje gostinskih obratov so bile predpisane enotne tiskovine in enotna po-
slovna tehnika, pregledovala pa jih je izobraževalna in strokovna služba. Kadrovsko pro-
blematiko so reševali z gostinskimi tečaji (z organizacijo dvomesečnega strokovnega tečaja v
Portorožu in s stalnimi tečaji v hotelu Galeb v Kopru), s pomočjo Centralnega komiteja za
Repe v Franc Rozman in Žarko Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov (Zveza zgodovinskih
društev Slovenije, ), .
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper)«, .
Ibid.,
Servis je bil leta ukinjen. Ustanovljena je bilo Združenje gostinskih podjetij, ki je imelo nalogo oskrbe gostin-
ske mreže.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Turizem in gostinstvo v Istrskem okrožju Svobodnega tržaškega omrežja.«
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo poverjeništva za turizem in gostinstvo
za leto , Koper, . .«.
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo o delovanju oddelka za turizem IOLO
od . . do . . , Koper, . . .«
