Page 89 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 89
Zaključek
Kljub temu, da področje prehrambnega gostinstva v preteklosti ni bilo sistematično ureje-
no, smo na osnovi razpoložljivega gradiva skušali predstaviti pregled zgodovine in razvo-
ja prehrambnega gostinstva na slovenski Obali. Pregled razvoja prehrambnega gostinstva
je pokazal, da je v zapletenih družbeno-političnih razmerah število gostinskih obratov hi-
tro upadlo, gostinski obrati, ki so nadaljevali s poslovanjem, pa so svojo ponudbo prilago-
dili povpraševanju. V stabilizaciji političnih in gospodarskih razmer se je dejavnost zelo
hitro ponovno razširila in prilagodila povpraševanju. Organiziranost, predvsem pa ponud-
ba prehrambnih gostinskih obratov sta v preteklosti prevzemali različne oblike poslovanja
in koncepte ponudbe, ki so pogosto odražali vsakokratne razmere v družbi. Ugotavljamo,
da je turistično (hotelsko) prehrambno gostinstvo večinoma delovalo kot odraz turistične
ponudbe destinacije, ki se je oblikovala skladno s povpraševanjem, na katerega so vpliva-
le vsakokratne gospodarske, družbeno-politične in modne smernice v družbi. V tem kon-
tekstu je turistično prehrambno gostinstvo s prilagajanjem konceptov ponudbe vsakokra-
tnim oblastnikom in prevladujočim segmentom gostov sledilo spremembam na trgu in bilo
odraz razvitosti destinacije. Povsem nasprotno pa lahko trdimo za neturistično prehramb-
no gostinstvo, ki je bilo primarno namenjeno lokalnemu prebivalstvu: to je bilo v različ-
nih zgodovinskih obdobjih center družbenega dogajanja. Neturistični prehrambni gostin-
ski obrati so bili predvsem prostor zabave, srečanj, debat, razvrata in uporništva. Lahko bi
rekli, da so (bili) ti prehrambni obrati predvsem center vsakokratnega družbeno-politične-
ga dogajanja.
Razvoj prehrambnega gostinstva je pomembno zaznamovalo obdobje od razpada Av-
stro-Ogrske do priključitve cone B. Jugoslaviji l. 1954. Slednje je predstavljalo več kot 40-le-
tni zastoj načrtnega razvoja turizma in gostinstva na Obali. Ugotavljamo, da sta v obdobju
socialistične Jugoslavije (predvsem po letu 1954) turizem in prehrambno gostinstvo razvoj-
no dosegla in presegla vse, kar je bilo do tedaj storjenega pod cesarsko Avstrijo, Kraljevino
Italijo ter kasneje v času samostojne Slovenije. Slednje dokazuje, kako pomembno je celo-
vito pristopiti k razvoju te dejavnosti, pri čemer pa mora strateško razvojno vlogo odigra-
ti država, razvoj dejavnosti pa ne sme in ne more biti odvisen od samovolje vsakokratne po-
87
Kljub temu, da področje prehrambnega gostinstva v preteklosti ni bilo sistematično ureje-
no, smo na osnovi razpoložljivega gradiva skušali predstaviti pregled zgodovine in razvo-
ja prehrambnega gostinstva na slovenski Obali. Pregled razvoja prehrambnega gostinstva
je pokazal, da je v zapletenih družbeno-političnih razmerah število gostinskih obratov hi-
tro upadlo, gostinski obrati, ki so nadaljevali s poslovanjem, pa so svojo ponudbo prilago-
dili povpraševanju. V stabilizaciji političnih in gospodarskih razmer se je dejavnost zelo
hitro ponovno razširila in prilagodila povpraševanju. Organiziranost, predvsem pa ponud-
ba prehrambnih gostinskih obratov sta v preteklosti prevzemali različne oblike poslovanja
in koncepte ponudbe, ki so pogosto odražali vsakokratne razmere v družbi. Ugotavljamo,
da je turistično (hotelsko) prehrambno gostinstvo večinoma delovalo kot odraz turistične
ponudbe destinacije, ki se je oblikovala skladno s povpraševanjem, na katerega so vpliva-
le vsakokratne gospodarske, družbeno-politične in modne smernice v družbi. V tem kon-
tekstu je turistično prehrambno gostinstvo s prilagajanjem konceptov ponudbe vsakokra-
tnim oblastnikom in prevladujočim segmentom gostov sledilo spremembam na trgu in bilo
odraz razvitosti destinacije. Povsem nasprotno pa lahko trdimo za neturistično prehramb-
no gostinstvo, ki je bilo primarno namenjeno lokalnemu prebivalstvu: to je bilo v različ-
nih zgodovinskih obdobjih center družbenega dogajanja. Neturistični prehrambni gostin-
ski obrati so bili predvsem prostor zabave, srečanj, debat, razvrata in uporništva. Lahko bi
rekli, da so (bili) ti prehrambni obrati predvsem center vsakokratnega družbeno-politične-
ga dogajanja.
Razvoj prehrambnega gostinstva je pomembno zaznamovalo obdobje od razpada Av-
stro-Ogrske do priključitve cone B. Jugoslaviji l. 1954. Slednje je predstavljalo več kot 40-le-
tni zastoj načrtnega razvoja turizma in gostinstva na Obali. Ugotavljamo, da sta v obdobju
socialistične Jugoslavije (predvsem po letu 1954) turizem in prehrambno gostinstvo razvoj-
no dosegla in presegla vse, kar je bilo do tedaj storjenega pod cesarsko Avstrijo, Kraljevino
Italijo ter kasneje v času samostojne Slovenije. Slednje dokazuje, kako pomembno je celo-
vito pristopiti k razvoju te dejavnosti, pri čemer pa mora strateško razvojno vlogo odigra-
ti država, razvoj dejavnosti pa ne sme in ne more biti odvisen od samovolje vsakokratne po-
87
