Page 87 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 87
gostinstva predstavlja tudi pomanjkljivo označevanje posameznih vrst prehrambnih go-
stinskih obratov. Nekateri ponudniki se na trgu prehrambnega gostinstva promovirajo s
fantazijskimi izpeljankami imen ( rmami), ki sicer izhajajo iz obvezne zakonske ureditve,
in tako na trg, pri pozicioniranju posameznih ponudnikov, vnašajo dodatno nepreglednost
in zmešnjavo (npr. ribja »osmica«, okrepčevalnica »gostilnica« itd.).
Slika ■ Sladka Istra v Kopru (foto: Vojko Rotar, arhiv MOK).
Država je razvoj gastronomije sicer formalno uredila že leta z izdajo Strategi-
je razvoja gastronomije Slovenije. Dokument predstavlja poizkus regionalne določitve
prehrambnih značilnosti na nivoju države. Na državnem nivoju je bilo določenih ga-
stronomskih regij z nekaj več kot značilnimi ali reprezentativnimi jedmi. Dokument
predstavlja možen model razvoja in promocije gastronomije za potrebe turizma države Slo-
venije. Slednje predvsem pomeni izpostavitev pomena gastronomije v promociji države
in določitev njene vloge na podjetniški, lokalni, regionalni, državni in mednarodni rav-
ni. Ustrezna strokovna evalvacija dokumenta v praksi še ni bila izvedena, zato uspešnosti
implementacije zadanih in izvedenih strateških ciljev (še) ne moremo komentirati. Kljub
temu pa opažamo, da se na trgu prehrambnega gostinstva pojavljajo uspešni in inovativ-
ni koncepti ponudbe, ki vzpodbudno odražajo napore (nekaterih) lokalnih oblasti. V tem
pogledu velja izpostaviti inovativne gastronomske prireditev in projekte, kot so: prireditev
»Uradni List Republike Slovenije,« dostopano . septembra , https://www.uradni-list.si/ /
content?id= .
»Strategija Razvoja Gastronomije Slovenije - Strategija - Slovenia - O cial Travel Guide,« dostopano . septem-
bra , http://www.slovenia.info/?ps_strategija_gastronomija= &lng= .
Za območje Istre (Mediteranski svet Slovenije) strategija kot temeljni reprezentativni jedi izpostavlja pečeno
sardelo in pedoč.
stinskih obratov. Nekateri ponudniki se na trgu prehrambnega gostinstva promovirajo s
fantazijskimi izpeljankami imen ( rmami), ki sicer izhajajo iz obvezne zakonske ureditve,
in tako na trg, pri pozicioniranju posameznih ponudnikov, vnašajo dodatno nepreglednost
in zmešnjavo (npr. ribja »osmica«, okrepčevalnica »gostilnica« itd.).
Slika ■ Sladka Istra v Kopru (foto: Vojko Rotar, arhiv MOK).
Država je razvoj gastronomije sicer formalno uredila že leta z izdajo Strategi-
je razvoja gastronomije Slovenije. Dokument predstavlja poizkus regionalne določitve
prehrambnih značilnosti na nivoju države. Na državnem nivoju je bilo določenih ga-
stronomskih regij z nekaj več kot značilnimi ali reprezentativnimi jedmi. Dokument
predstavlja možen model razvoja in promocije gastronomije za potrebe turizma države Slo-
venije. Slednje predvsem pomeni izpostavitev pomena gastronomije v promociji države
in določitev njene vloge na podjetniški, lokalni, regionalni, državni in mednarodni rav-
ni. Ustrezna strokovna evalvacija dokumenta v praksi še ni bila izvedena, zato uspešnosti
implementacije zadanih in izvedenih strateških ciljev (še) ne moremo komentirati. Kljub
temu pa opažamo, da se na trgu prehrambnega gostinstva pojavljajo uspešni in inovativ-
ni koncepti ponudbe, ki vzpodbudno odražajo napore (nekaterih) lokalnih oblasti. V tem
pogledu velja izpostaviti inovativne gastronomske prireditev in projekte, kot so: prireditev
»Uradni List Republike Slovenije,« dostopano . septembra , https://www.uradni-list.si/ /
content?id= .
»Strategija Razvoja Gastronomije Slovenije - Strategija - Slovenia - O cial Travel Guide,« dostopano . septem-
bra , http://www.slovenia.info/?ps_strategija_gastronomija= &lng= .
Za območje Istre (Mediteranski svet Slovenije) strategija kot temeljni reprezentativni jedi izpostavlja pečeno
sardelo in pedoč.
