Page 85 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 85
iko obstoječih prehrambnih gostinskih obratov je svojo ponudbo obogatilo s ponudbo
prigrizkov in sendvičev. Pojavile so se številne prodajalne kruhkov in sendvičev (t. i. pani-
noteke), po angleškem modelu pa tudi »pubi«. Vse večje število obratov je v svojo ponudbo
uvedlo možnost hitrega prehranjevanja, pojavila se je možnost dostave hrane na dom (sto-
ritve cateringa), obrati, ki tradicionalno niso nudili hrane (npr. bari), pa so v svojo ponud-
bo intenzivno vključili ponudbo prigrizkov in malic. Sočasno se je tudi večina restavracij
skušala prilagajati povpraševanju, kar je privedlo do nekaterih novih konceptov ponudbe.
Tako so se pojavile različne kombinacije picerije in restavracije, restavracije in »grila« itd.
Restavracije so pričele v svojo ponudbo uvrščati različne vrste kuhinj (etnično, kreativno,
slow food itd.). Številne tradicionalne (kmečke) gostilne so se vse bolj poistovetile z resta-
vracijami – tako po obliki nudenih storitev kot tudi po cenah. Postale so neke vrste »lažne
gostilne«. Na poslovanje prehrambnih gostinskih obratov je pomembno (pozitivno) vpli-
vala bližina Italije in visoka kupna moč Tržačanov.
Trg prehrambnega gostinstva po vstopu v EU
Vstop v Evropsko unijo leta , predvsem pa uvedba evra leta sta slabo vplivala na
poslovanje prehrambnih gostinskih obratov na Obali. Uvedba evra je vplivala na dvig na-
bavnih in prodajnih cen ter na upad cenovne konkurenčnosti, ki je bila predvsem posledica
ugodnega menjalnega tečaja med liro in tolarjem.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
Med prednostmi vstopa v evrsko območje velja izpostaviti ponovno uvedbo spremlja-
nja števila poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prehrambnim gostinstvom. Leta je
bila uvedena nova metodologija spremljanja poslovnih subjektov glede na standardno kla-
si kacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD), ki je skladna s klasi kacijo EU. Problem nove
metodologije pa predstavlja dejstvo, da poslovne evidence niso skladne z nacionalno za-
konsko klasi kacijo prehrambnih gostinskih obratov ter s predhodno metodologijo, zara-
di česar podatkov medsebojno ne moremo v celoti primerjati. Število prehrambnih gostin-
skih obratov na Obali med letoma in , glede na SKD, prikazujemo na Sliki .
Iz prikazanega grafa je razvidno, da se je število prehrambnih gostinskih obratov na
območju treh obalnih občin do leta konstantno povečevalo, nakar je opazen upad nji-
Sergej Gričar in Štefan Bojnec, Dejavniki gibanja cen v gostinstvu (Koper: Fakulteta za management, ). Avtorja
slednjega na nivoju države ne potrdita. ).
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasi kaciji dejavnosti (Ur. l. RS /
Občine Koper, Izola in Piran.
prigrizkov in sendvičev. Pojavile so se številne prodajalne kruhkov in sendvičev (t. i. pani-
noteke), po angleškem modelu pa tudi »pubi«. Vse večje število obratov je v svojo ponudbo
uvedlo možnost hitrega prehranjevanja, pojavila se je možnost dostave hrane na dom (sto-
ritve cateringa), obrati, ki tradicionalno niso nudili hrane (npr. bari), pa so v svojo ponud-
bo intenzivno vključili ponudbo prigrizkov in malic. Sočasno se je tudi večina restavracij
skušala prilagajati povpraševanju, kar je privedlo do nekaterih novih konceptov ponudbe.
Tako so se pojavile različne kombinacije picerije in restavracije, restavracije in »grila« itd.
Restavracije so pričele v svojo ponudbo uvrščati različne vrste kuhinj (etnično, kreativno,
slow food itd.). Številne tradicionalne (kmečke) gostilne so se vse bolj poistovetile z resta-
vracijami – tako po obliki nudenih storitev kot tudi po cenah. Postale so neke vrste »lažne
gostilne«. Na poslovanje prehrambnih gostinskih obratov je pomembno (pozitivno) vpli-
vala bližina Italije in visoka kupna moč Tržačanov.
Trg prehrambnega gostinstva po vstopu v EU
Vstop v Evropsko unijo leta , predvsem pa uvedba evra leta sta slabo vplivala na
poslovanje prehrambnih gostinskih obratov na Obali. Uvedba evra je vplivala na dvig na-
bavnih in prodajnih cen ter na upad cenovne konkurenčnosti, ki je bila predvsem posledica
ugodnega menjalnega tečaja med liro in tolarjem.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
Med prednostmi vstopa v evrsko območje velja izpostaviti ponovno uvedbo spremlja-
nja števila poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prehrambnim gostinstvom. Leta je
bila uvedena nova metodologija spremljanja poslovnih subjektov glede na standardno kla-
si kacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD), ki je skladna s klasi kacijo EU. Problem nove
metodologije pa predstavlja dejstvo, da poslovne evidence niso skladne z nacionalno za-
konsko klasi kacijo prehrambnih gostinskih obratov ter s predhodno metodologijo, zara-
di česar podatkov medsebojno ne moremo v celoti primerjati. Število prehrambnih gostin-
skih obratov na Obali med letoma in , glede na SKD, prikazujemo na Sliki .
Iz prikazanega grafa je razvidno, da se je število prehrambnih gostinskih obratov na
območju treh obalnih občin do leta konstantno povečevalo, nakar je opazen upad nji-
Sergej Gričar in Štefan Bojnec, Dejavniki gibanja cen v gostinstvu (Koper: Fakulteta za management, ). Avtorja
slednjega na nivoju države ne potrdita. ).
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasi kaciji dejavnosti (Ur. l. RS /
Občine Koper, Izola in Piran.
