Page 84 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 84
turizmu je leta na celotni Obali znašalo . . Indeks porasta zaposlenih je v pri-
merjavi z letom znašal kar , pri čemer se je naglo zmanjševal delež nekvali ciranih
oseb. Kljub velikemu številu novozaposlenih je gostinstvo kot dejavnost med vsemi gospo-
darskimi panogami na Obali najhitreje povečevalo delež visoko izobraženega kadra. K sle-
dnjemu je pripomoglo predvsem načrtno izobraževanje gostinskega kadra v preteklosti.
Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju od leta do leta prikazuje-
mo na spodnji sliki.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
TOP Portorož je z razveljavitvijo samoupravnega sporazuma prenehal delovati . .
, njegovo premoženje pa so si razdelili posamezni TOZD-i.
Razvoj prehrambnega gostinstva v devetdesetih letih
Razpad Jugoslavije leta je zelo slabo vplival na razvoj prehrambnega gostinstva, saj se je
število obratov po letu močno zmanjšalo (glej Sliko ). O večjih vsebinskih spremem-
bah na trgu prehrambnega gostinstva v Sloveniji lahko govorimo šele sredi devetdesetih let,
ko se pojavijo večje strukturne spremembe, ki jih prineseta uvajanje tržnega gospodarstva
in proces privatizacije. Izpostaviti velja, da je bil nov Zakon o gostinstvu sprejet šele leta
(do takrat je bila v veljavi zakonodaja SFRJ). Zakon je prinesel nekaj pomembnih
novosti – novo klasi kacijo gostinskih obratov, spremembo pogojev za opravljanje gostin-
ske dejavnosti itd. Z vidika preučevanja razvoja prehrambnega gostinstva predstavlja glavno
hibo pomanjkanje statističnih podatkov. SURS je namreč leta prenehal s sistematič-
nim spremljanjem števila prehrambnih gostinskih obratov po vrstah in krajih, zaradi če-
sar podatki o številu prehrambnih gostinskih obratov po tem obdobju niso več dosegljivi.
Uvajanje tržnega gospodarstva se je kazalo predvsem v hitrem spreminjanju – prilaga-
janju koncepta ponudbe in uvajanju nekaterih novih vrst prehrambnih gostinskih obratov.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, zapisniki gospodarske zbornice, Koper.«
Zavod za statistiko je podrobna poročila o številu in vrstah prehrambnih gostinskih obratov izdajal do leta .
Kasneje (do leta ) izhajajo Statistične informacije za gostinstvo in turizem, ki zelo poenostavijo in spremenijo
metodologijo zbiranja podatkov o številu in vrstah prehrambnih gostinskih obratov.
Zakon o gostinstvu (Ur. l. RS št. / ).
Zakon o gostinstvu ( , . čl.– . čl.) predpisuje, da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjeni
sledeči pogoji: Minimalni tehnični pogoji: funkcionalno zemljišče, poslovni prostori, oprema in naprave v pre-
hrambnih gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah ter pogoji za opravljanje dejavnosti na prostem.
Pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Pogoji
glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
merjavi z letom znašal kar , pri čemer se je naglo zmanjševal delež nekvali ciranih
oseb. Kljub velikemu številu novozaposlenih je gostinstvo kot dejavnost med vsemi gospo-
darskimi panogami na Obali najhitreje povečevalo delež visoko izobraženega kadra. K sle-
dnjemu je pripomoglo predvsem načrtno izobraževanje gostinskega kadra v preteklosti.
Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju od leta do leta prikazuje-
mo na spodnji sliki.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
TOP Portorož je z razveljavitvijo samoupravnega sporazuma prenehal delovati . .
, njegovo premoženje pa so si razdelili posamezni TOZD-i.
Razvoj prehrambnega gostinstva v devetdesetih letih
Razpad Jugoslavije leta je zelo slabo vplival na razvoj prehrambnega gostinstva, saj se je
število obratov po letu močno zmanjšalo (glej Sliko ). O večjih vsebinskih spremem-
bah na trgu prehrambnega gostinstva v Sloveniji lahko govorimo šele sredi devetdesetih let,
ko se pojavijo večje strukturne spremembe, ki jih prineseta uvajanje tržnega gospodarstva
in proces privatizacije. Izpostaviti velja, da je bil nov Zakon o gostinstvu sprejet šele leta
(do takrat je bila v veljavi zakonodaja SFRJ). Zakon je prinesel nekaj pomembnih
novosti – novo klasi kacijo gostinskih obratov, spremembo pogojev za opravljanje gostin-
ske dejavnosti itd. Z vidika preučevanja razvoja prehrambnega gostinstva predstavlja glavno
hibo pomanjkanje statističnih podatkov. SURS je namreč leta prenehal s sistematič-
nim spremljanjem števila prehrambnih gostinskih obratov po vrstah in krajih, zaradi če-
sar podatki o številu prehrambnih gostinskih obratov po tem obdobju niso več dosegljivi.
Uvajanje tržnega gospodarstva se je kazalo predvsem v hitrem spreminjanju – prilaga-
janju koncepta ponudbe in uvajanju nekaterih novih vrst prehrambnih gostinskih obratov.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, zapisniki gospodarske zbornice, Koper.«
Zavod za statistiko je podrobna poročila o številu in vrstah prehrambnih gostinskih obratov izdajal do leta .
Kasneje (do leta ) izhajajo Statistične informacije za gostinstvo in turizem, ki zelo poenostavijo in spremenijo
metodologijo zbiranja podatkov o številu in vrstah prehrambnih gostinskih obratov.
Zakon o gostinstvu (Ur. l. RS št. / ).
Zakon o gostinstvu ( , . čl.– . čl.) predpisuje, da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjeni
sledeči pogoji: Minimalni tehnični pogoji: funkcionalno zemljišče, poslovni prostori, oprema in naprave v pre-
hrambnih gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah ter pogoji za opravljanje dejavnosti na prostem.
Pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Pogoji
glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
