Page 11 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 11
Uvod
Pričujoča monografija je nastala kot del ciljnega raziskovalnega programa – CRP Program
celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu, ki ga v letih 2015–2017 financirata Agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-
logijo. Program celovitega spodbujanja kakovosti je glavni strateški dokument razvoja ka-
kovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument opredeljuje aktivnosti, namenjene povečanju
kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turističnih ponudnikov in destinacij
ter na državni ravni.
Turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkurira s cenovnimi ali nece-
novnimi viri oz. glede na vire z izbrano poslovno strategijo. Pravimo, da imamo dve gene-
rični poslovni strategiji:
– strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena),
– strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti necena oz. vse vrste kakovosti).
Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različ-
nimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu lahko delimo na:
– kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
– kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
– kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah edina dolgoročno uspe-
šna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več. Naj-
večji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistične de-
stinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno prepo-
znavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna destinacija ali organizacija, se zmanjša
sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene storitev, dosegajo
nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v
hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike, kot sta
11
Pričujoča monografija je nastala kot del ciljnega raziskovalnega programa – CRP Program
celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu, ki ga v letih 2015–2017 financirata Agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-
logijo. Program celovitega spodbujanja kakovosti je glavni strateški dokument razvoja ka-
kovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument opredeljuje aktivnosti, namenjene povečanju
kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turističnih ponudnikov in destinacij
ter na državni ravni.
Turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkurira s cenovnimi ali nece-
novnimi viri oz. glede na vire z izbrano poslovno strategijo. Pravimo, da imamo dve gene-
rični poslovni strategiji:
– strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena),
– strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti necena oz. vse vrste kakovosti).
Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različ-
nimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu lahko delimo na:
– kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
– kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
– kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah edina dolgoročno uspe-
šna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več. Naj-
večji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistične de-
stinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno prepo-
znavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna destinacija ali organizacija, se zmanjša
sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene storitev, dosegajo
nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v
hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike, kot sta
11
