Page 12 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 12
kategorizacija nastanitvenih obratov
Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna dedi-
ščina) z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali nacionalno po-
membne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in vedo,
kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična destinacija, večja bosta pov-
praševanje in dosežena povprečna cena turističnih proizvodov ter storitev. V Sloveniji teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo,
zato je še bolj potrebno oblikovati nacionalne iniciative kakovosti ter delovati v smeri inter-
nacionalizacije slovenskega turizma.
V glavnih razvojnih dokumentih slovenskega turizma je bilo izpostavljeno, da je edi-
na pot slovenskega turizma v višanju kakovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v
turizmu, ta, da mora država nekje urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji),
drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in kot tretje lahko nagraju-
je kakovostne ponudnike ter s tem osvešča druge o pomenu in o načinih zagotavljanja ka-
kovosti v turizmu.
Kot večkrat rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je majhna, ponudniki preveč
fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dolgoročno nastopali na mednaro-
dnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega turizma so zelo potrebne nacionalne
tržne znamke oz. garancija države za kakovost v določenih segmentih (pri turističnih proi-
zvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča, je potrebna postopna internacionalizacija, npr.
prehod iz nacionalnega sistema kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker
to dviga prestižno kakovost slovenskih hotelov, saj prevzemajo standarde (med drugimi)
nemških, avstrijskih in švicarskih hotelov.
Avtorji s UP FTŠ Turistice so bili iniciatorji, oblikovalci in izvajalci velike večine na-
cionalnih programov ter projektov na področju kakovosti, inovativnosti in uvedbe medna-
rodnih standardov poslovanja. Veliko je bilo postorjenega in smiselno je, da se z dosedanji-
mi programi nadaljuje v njihovi naravni evolutivni smeri. Prav tako je smiselno nekatere
programe uvesti na novo, saj to zahtevata tehnološki napredek in načini poslovanja v tu-
rizmu.
Glavni cilj ciljnega raziskovalnega projekta je oblikovanje krovnega strateškega doku-
menta za celovito spodbujanje kakovosti v turizmu, ki bo analiziral stanje na področju ka-
kovosti v turizmu v zadnjih 10 letih, preučil primere dobrih praks v tujini in podal progra-
me, s katerimi bo lahko država s finančnimi in nefinančnimi orodji spodbujala turistične
destinaciji in organizacije k dvigu kakovosti. Dokument bo razdeljen na naslednje delov-
ne svežnje:
– kategorizacija nastanitvenih obratov,
– klasifikacija gostinskih prehrambnih obratov,
– merjenje povpraševanja (segmentiranje) in zadovoljstva turistov na nacionalni in de-
stinacijskih ravneh,
– program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij v turizmu,
– znak kakovosti destinacij in znak kakovosti slovenskega turizma,
– standardi za tematske turistične proizvode,
– inovativnost v turizmu,
12
Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna dedi-
ščina) z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali nacionalno po-
membne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in vedo,
kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična destinacija, večja bosta pov-
praševanje in dosežena povprečna cena turističnih proizvodov ter storitev. V Sloveniji teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo,
zato je še bolj potrebno oblikovati nacionalne iniciative kakovosti ter delovati v smeri inter-
nacionalizacije slovenskega turizma.
V glavnih razvojnih dokumentih slovenskega turizma je bilo izpostavljeno, da je edi-
na pot slovenskega turizma v višanju kakovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v
turizmu, ta, da mora država nekje urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji),
drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in kot tretje lahko nagraju-
je kakovostne ponudnike ter s tem osvešča druge o pomenu in o načinih zagotavljanja ka-
kovosti v turizmu.
Kot večkrat rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je majhna, ponudniki preveč
fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dolgoročno nastopali na mednaro-
dnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega turizma so zelo potrebne nacionalne
tržne znamke oz. garancija države za kakovost v določenih segmentih (pri turističnih proi-
zvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča, je potrebna postopna internacionalizacija, npr.
prehod iz nacionalnega sistema kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker
to dviga prestižno kakovost slovenskih hotelov, saj prevzemajo standarde (med drugimi)
nemških, avstrijskih in švicarskih hotelov.
Avtorji s UP FTŠ Turistice so bili iniciatorji, oblikovalci in izvajalci velike večine na-
cionalnih programov ter projektov na področju kakovosti, inovativnosti in uvedbe medna-
rodnih standardov poslovanja. Veliko je bilo postorjenega in smiselno je, da se z dosedanji-
mi programi nadaljuje v njihovi naravni evolutivni smeri. Prav tako je smiselno nekatere
programe uvesti na novo, saj to zahtevata tehnološki napredek in načini poslovanja v tu-
rizmu.
Glavni cilj ciljnega raziskovalnega projekta je oblikovanje krovnega strateškega doku-
menta za celovito spodbujanje kakovosti v turizmu, ki bo analiziral stanje na področju ka-
kovosti v turizmu v zadnjih 10 letih, preučil primere dobrih praks v tujini in podal progra-
me, s katerimi bo lahko država s finančnimi in nefinančnimi orodji spodbujala turistične
destinaciji in organizacije k dvigu kakovosti. Dokument bo razdeljen na naslednje delov-
ne svežnje:
– kategorizacija nastanitvenih obratov,
– klasifikacija gostinskih prehrambnih obratov,
– merjenje povpraševanja (segmentiranje) in zadovoljstva turistov na nacionalni in de-
stinacijskih ravneh,
– program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij v turizmu,
– znak kakovosti destinacij in znak kakovosti slovenskega turizma,
– standardi za tematske turistične proizvode,
– inovativnost v turizmu,
12
